>> Polje proste presoje pri ukrepu obveznega cepljenja
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred kratkim objavilo sodbo v zadevi obveznega cepljenja predšolskih otrok na Češkem (Case of Vavřička and Others v. the Czech Republic). Gre za pomembno odločitev, saj je ESČP prvič izrecno naslovilo dopustnost splošne zakonske obveznosti cepljenja otrok z vidika varstva konvencijskih pravic. Stališča Velikega senata pa sprožajo razprave o tem, kakšen vpliv bo imela sodba na spoprijemanje članic Sveta Evrope (SE) s trenutno pandemijo koronavirusne bolezni. Nekateri v odločitvi ESČP vidijo podlago za uvedbo novih restrikcij, med njimi tudi obveznega cepljenja vseh državljanov proti covidu-19.



Stališča ustavnih sodišč Italije, Madžarske, Francije, Srbije, Slovenije, Severne Makedonije, Moldavije, Slovaške in Češke lahko strnemo v zaključek, da obvezno cepljenje ni v nasprotju z ustavo, saj gre za odločitev, ki se giblje znotraj meja pristojnosti zakonodajne veje oblasti in ki se sprejema zaradi varovanja prebivalstva pred nevarnimi nalezljivimi boleznimi.

Kljub temu pa nasprotovanje obveznemu cepljenju ni usahnilo. V zadnjih letih opažamo celo naraščanje števila staršev, ki zavračajo obvezno cepljenje svojih otrok in zahtevajo uvedbo prostovoljne imunizacije. Najbolj odmeven evropski primer je vsekakor odločitev skupine čeških staršev, da preizkusijo skladnost nacionalne ureditve obveznega cepljenja z EKČP. V konkretnem primeru je bila sporna določba, ki nalaga denarne kazni za starše, ki brez utemeljenega razloga zavračajo cepljenje svojih otrok oz. prepoveduje sprejem necepljenih otrok v javne vrtce.

>> Nadaljevanje članka

V Sloveniji in drugod po evropskih državah cepljenje pospešeno napreduje. Odstotki cepljenih z obema odmerkoma se hitro večajo, še hitreje pa število oseb, ki so bile cepljene vsaj enkrat. Trenutek je zato pravi, da se znova vprašamo, ali naj bodo cepljeni, testirani z negativnim potrdilom in preboleli posamezniki upravičeni do prednostnega obravnavanja v javnem življenju ali ne?

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

mag. Janez Tekavc:
Cepljenje proti covidu-19 in "otomanske metode" v EU

dr. Miha Šepec:
Sodniška zasebnost na spletnih omrežjih in na splošno

Primož Baucon:
U-I-50/21-19, še eno nedokončano delo Ustavnega sodišča

dr. Jorg Sladič:
Razvoj pravne problematike o potrošniških kreditih, indeksiranih v švicarskih frankih, na tujih sodiščih

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Podaljšano subvencioniranje čakanja na delo
Vlada je podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Ocenila je, da bo ukrep tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi krize covida-19 soočajo z majhnim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev.

>> Vlada še ni sprostila vseh ukrepov za zajezitev epidemije
Do 6. junija je Vlada podaljšala večino omejitvenih ukrepov, v veljavi tako ostajajo tudi omejitve pri ponujanju kulturnih storitev, kolektivnem uresničevanju verske svobode in javnem prevozu. Prav tako še vedno velja omejitev zbiranja ter obveznost nošenja mask v zaprtih prostorih in razkuževanja rok. V kongresni dejavnosti bo od ponedeljka dovoljena do polovična zasedenost fiksnih sedišč. Med novostmi pri vstopu v državo je med drugim tudi možnost vstopa brez omejitev za otroke do 15. leta v organizirani skupini. V večstanovanjskih stavbah morajo biti še vedno nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok.

>> Sprejeta novela zakona o trošarinah
Državni zbor je včeraj sprejel novelo zakona o trošarinah. Ta med drugim določa, da se zemeljski plin za pogon vozil začasno do konca leta 2025 oprosti plačila trošarine. S tem Slovenija zasleduje cilje na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v prometu.

>> Novela zakona o zemljiški knjigi še v usklajevanju
Osrednji cilj predloga novele zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) je določiti pravila za vpis povezanih nepremičnin in vpis novih stvarnopravnih razmerij na področju etažne lastnine. S tem se bo omogočilo izvajanje noveliranega Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

>> Predlog novele zakona o določitvi volilnih enot v DZ
Ministrstvo za javno upravo je včeraj v parlamentarni postopek poslalo predlog novele zakona o določitvi volilnih enot. Ta odpravlja napako, zaradi katere je iz besedila zakona izpadlo sedem naselij. DZ ga mora potrditi do zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah, ki bo 11. julija, sicer bi lahko bila legitimnost referenduma pod vprašajem.

>> Ilešič brez podpore v DZ
Marko Ilešič v torek ni dobil potrebne podpore v DZ za izvolitev za sodnika na Sodišču EU. Za izvolitev bi moral dolgoletni član tega sodišča prejeti najmanj 46 glasov podpore, a jih je le 37, proti pa je glasovalo 43 poslancev. Šest glasovnic pa je bilo na tajnem glasovanju neveljavnih.

>> V DZ kandidatna lista za dva člana Sodnega sveta
Predlagani kandidati so odvetnika Urška Kežmah in Andrej Razdrih, visokošolski učitelj Jorg Sladič in redna profesorica Viktorija Žnidaršič Skubic. Volitve dveh članov Sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli DZ, so razpisane za 15. junij 2021. Predlagani kandidati se bodo še pred glasovanjem v DZ ločeno predstavili javnosti.

>> Vlada danes o postopku imenovanja evropskih tožilcev
Vlada bo danes preverila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, nato se bodo odločili, ali bodo postopek ponovili ali ga nadaljevali. Postopek imenovanja namreč stoji že več mesecev, kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal državnotožilski svet, sta Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Po oceni generalnega državnega tožilca Draga Škete bi vladna razveljavitev celotnega postopka imenovanja lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva.

>> Za uboj matere 14 let in pol zaporne kazni
Na Okrožnem sodišču v Novi Gorici se je včeraj zaključilo ponovljeno sojenje Draganu Kukanji za povzročitev hudih telesnih poškodb in uboj ostarele matere. Sodni senat mu je izrekel 14 let in pol zaporne kazni. Državna tožilka se na razsodbo ne bo pritožila, napovedal pa jo je zagovornik.

>> IP lani prejel rekordno število prijav in pritožb
Posledice epidemije covida-19 so lani segle tako na področje pravice do dostopa do informacij javnega značaja kot na področje varstva osebnih podatkov. Na to kaže tudi rekordno število prejetih prijav, pritožb in vprašanj, izhaja iz poročila Informacijskega pooblaščenca za lani.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Ureditev nadzora nad izvajanjem karantene na domu
Novela ZNB-C, ki je začela veljati 25. maja in se začne uporabljati 30. maja, je v Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) vnesla razširjene določbe glede karantene, ki je bila prej podrobneje določena v ZIUPOPDVE (razveljavitev 29. in 30. člena). Če posameznik ne ostane na naslovu, kjer izvaja karanteno na domu, ali ne omeji fizičnih stikov z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu ali če pri izpolnjevanju podatkov navede neresnične podatke, na podlagi katerih pridobi izjavo o karanteni na domu, čeprav ni bil v visoko tveganem stiku ali ne prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo, je zagrožena globa od 400 do 4.000 evrov. Informacijska rešitev za pridobitev izjave o karanteni na domu iz 19.b člena še ni vzpostavljena, zato se nekatere določbe ZIUPOPDVE in Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 do vzpostavitve le-te še uporabljajo. Do 30. maja se še uporabljajo tudi razveljavljeni 10., 11. in 12. člen ZZUOOP.

>> Sproščanje ukrepov za zajezitev epidemije
Vlada rahlja številne ukrepe iz odlokov za zajezitev epidemije (pregled veljavnih odlokov), tako so se med drugim 21. maja sprostile nekatere omejitve na kulturnem, verskem in športnem področju, 22. maja je prenehala veljati omejitev števila udeležencev na organiziranih javnih shodih in prireditvah, pod pogojem testiranja zaposlenih in PCT pogoja se je sprostila sejemska dejavnost in dodatno tudi omejitev števila oseb v zaprtih prostorih. Od 22. maja tudi ni več kontrolnih točk na meji z Madžarsko. Prebolevniki, ki so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom, lahko vstopajo v RS brez napotitve v karanteno.

>> V uporabi novosti glede prebivanja in dela tujcev
Danes so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve > Zakona o tujcih (ZTuj-2), ki v slovenski pravni red prenašajo Direktivo 2016/801/EU in olajšujejo vstop državljanov tretjih držav, ki prihajajo na območje EU zaradi raziskovalnega dela in študija ter omogočajo njihovo mobilnost znotraj EU. Poleg tega spremembe urejajo ukrepanje v kompleksni krizi na področju migracij in jasneje določajo nezakonito prebivanje tujcev v RS. Danes se je začela uporabljati tudi novela > Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki na podlagi omenjene direktive na novo ureja izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in delo zaradi opravljanja dela na področju raziskav in študija. Dopolnitev > Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki se je začela uporabljati 24. maja, določa izjemo od maksimalne višine nadomestila za primer brezposelnosti za delavce migrante, ki bi jim v državi zadnje zaposlitve v skladu s plačanimi prispevki pripadalo višje nadomestilo.

>> Povečanje števila sekretarjev v državni upravi
Zakon o spremembi in dopolnitvi > Zakona o državni upravi (ZDU-1), ki velja od 25. maja, zaradi zagotavljanja učinkovitejšega in preglednejšega izvajanja nalog ministrstva, pristojnega za zdravje, povečuje število državnih sekretarjev na tri. Leta 2014 je Ministrstvo za javno upravo z novelo ZDU-1I prevzelo v upravljanje informacijsko komunikacijske sisteme državne uprave, novela ZDU-1L pa iz te centralizacije informatike izloča interni informacijski sistem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

 

 

Drugi novi predpisi: UL št. 79 do 84

 

>> Bruselj želi posodobiti kodeks proti dezinformacijam
Evropska komisija je objavila smernice za okrepitev kodeksa ravnanja v zvezi z dezinformacijami, ki ga je podpisalo že več spletnih platform. Od podpisnikov med drugim pričakuje zmanjšanje finančnih spodbud za dezinformacije, večji dostop do podatkov in več preverjanja dejstev.

>> Voditelji EU za hitro uveljavitev covidnega potrdila
Potrebna infrastruktura na ravni EU bo pripravljena od 1. junija, od sredine junija pa se bodo države članice lahko povezale v sistem. Ključna naloga članic sedaj je, da zagotovijo, da bodo njihovi nacionalni zdravstveni sistemi vsebovali informacije o zdravstvenem statusu svojih državljanov.

>> Nova pravila za visoko izobražene
Po letih blokade so se pogajalci članic EU in Evropskega parlamenta pred kratkim v Bruslju dogovorili o reformi t.i. direktive o modri karti. Ta ureja pogoje, pod katerimi lahko kvalificirani delavci vstopajo v države EU in tam delajo.

>> Evropsko računsko sodišče opozarja na ravnanje z e-odpadki
Obstaja tveganje, da EU ne bo dosegla ambicioznejših ciljev na področju zbiranja e-odpadkov, je posvarilo Evropsko računsko sodišče. Izpostavilo je več izzivov, kot sta zagotavljanje in preverjanje skladnosti z obstoječimi pravili ter obravnava kršitev in kriminalnih dejavnosti, denimo nezakonitih pošiljk v države zunaj EU.

>> Začetek postopka v tožbi EU proti AstraZeneci
Na sodišču v Bruslju se je včeraj začel postopek v tožbi Evropske unije proti britansko-švedski farmacevtski družbi AstraZeneca zaradi neizpolnjevanja pogodbe o dobavi cepiva proti covidu-19. EU je ob začetku postopka AstraZeneci očitala hudo kršitev pogodbe.

>> Švica odstopila od pogajanj o sodelovanju z EU
Švica je včeraj sporočila, da je odstopila od pogajanj z EU o sporazumu o sodelovanju. Švicarska vlada je opravila oceno izida pogajanj o sporazumu, pri čemer je prišla do sklepa, da ostajajo znatne razlike med EU in Švico glede ključnih zadev.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
30. maj 2021		Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)
30. maj 2021		Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)
1. junij 2021		Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen)
8. junij 2021		Zakon o medijih (ZMed)
8. junij 2021		Zakon o železniškem prometu (ZZelP)
27. junij 2021		Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
9. november 2021		Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je doživel že 38 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZIZ.

V časovni lestvici je tudi vseh 39 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 258. člena ZIZ - domnevana nevarnost). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

ZIZ je vsebinsko povezan tudi z 960 strokovnimi članki, več kot 13.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in odločbami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, kjer je omogočeno dodajanje opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.