Povezane nepremičnine 127.a člen SPZ opredeljuje kot razmerje, ko je raba nepremičnine (pomožne nepremičnine) trajno potrebna za redno rabo ene ali več nepremičnin ali posameznih delov zgradb (glavna nepremičnina). Predlogi v noveli ZZK-1E, ki se na to nanašajo, predvidevajo dopolnitev pravil glede vpisa etažne lastnine (dopolnjena 13.a in 15.a člena), in sicer vpis splošnega skupnega dela več stavb v etažni lastnini ali splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini, ki je hkrati tudi pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine. Vpis povezanih nepremičnin pa ureja novi 15.b člen, ki določa, kako se vpišejo povezane nepremičnine, določa pa tudi, kdaj vpis povezanih nepremičnin ni dovoljen. Povezane nepremičnine se vpišejo tako, da se pri glavni nepremičnini vpiše delež lastnine na pomožni nepremičnini in lastninska pravica kot njen osnovni položaj v korist osebe kot imetnika, pri pomožni nepremičnini pa se vpiše to pravno dejstvo in lastninska pravica ali delež solastnine v korist vsakokratnega lastnika glavne nepremičnine. Ključno določilo je še to, da se vpisa povezanih nepremičnin ne dovoli, če je glavna nepremičnina že vpisana kot pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine, saj bi s tem lahko prišlo do nepreglednega veriženja in sočasne nad- in podrejenosti nepremičnin.
Ker je SPZ leta 2013 ukinil zemljiški dolg kot stvarno pravico, se bodo tudi iz ZZK-1, ki je do sedaj še vedno vsebovala pravila za vpis zemljiškega dolga, te določbe črtale. Tako se med drugim črtata 20. člen, ki je opredeljeval zemljiški dolg ter 44. člen (vknjižba zemljiškega dolga).
Med drugimi spremembami, ki jih prinaša predlog novele, je tudi nadomestitev državnega in občinskega pravobranilstva z državnim in občinskim odvetništvom (tako npr. 125. člen), posodobljena in izboljšana je ureditev elektronskega poslovanja notarjev, davčnega organa in zemljiške knjige glede dokazil o plačilu davkov (40. in 43. člen), črtana je ureditev zaznambe za nedovoljene gradnje (100.a člen), razširjen nabor potrdil o imetnikovi smrti/prenehanju z drugimi evidencami in načini dokazovanja za omogočanje vknjižb prenehanja pravic, dopolnjen je vpis prepovedi odtujitve oziroma obremenitve tudi na podlagi darilne pogodbe za primer smrti (do sedaj se je v zemljiško knjigo vpisovala pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve nepremičnine, kadar ta nastane na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, skladno z novelo pa naj bi se ta pravica vpisala tudi, ko nastane na podlagi darilne pogodbe za primer smrti).
Sodišče bo skladno z 20.a členom po uradni dolžnosti v primeru izbrisa stavbne pravice izbrisalo tudi vse pravice in pravna dejstva, ki so nepogojno ali pogojno omejevale to pravico. Prav tako se podaljšuje oziroma izenačuje rok za upravičenje predznambe (13. člen), določajo se jasnejša pravila glede izbrisa zaznambe izvršbe (17. člen), v zemljiškoknjižnih postopkih bo odslej kot izredno pravno sredstvo dopustna tudi revizija, kar bo doprineslo k poenotenju prakse in pravni varnosti (20. člen), razširjen pa je tudi nabor upravičencev do podatkov informatizirane glavne knjige in sprememba načina dostopa do teh podatkov (28. člen).
Nekatere člene, predvsem 16., 22., 24. predloga novele, sta tako Vrhovno sodišče kot strokovna javnost označila kot neprimerne. Gre za novi pravni institut zaznambe izrednega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu (24. člen), ki naj bi v praksi zaradi nedorečenosti in nejasne določitve pogojev za dovolitev zaznambe, njenih učinkov, v nadaljevanju pa tudi nedorečenosti oziroma nejasnosti vpisov in izbrisov v primeru uspeha upravičenca z izrednim pravnim sredstvom dopustil različne razlage in posledično zelo raznotero uporabo tega instituta, kar bi lahko pomembno ogrozilo pravno varnost pri prometu z nepremičninami. Poleg tega bi uvedba novega instituta imela za posledico obsežnejšo nadgradnjo informacijskega sistema e-ZK, ki bi trajala minimalno eno leto. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče že v pripombah, posredovanih pristojnemu ministrstvu, predlagalo črtanje teh členov predloga novele.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
