Evropska komisija želi s smernicami okrepiti kodeks ravnanja proti dezinformacijam, ki je bil vzpostavljen leta 2018, po razkritjih, da so platforme olajšale in širile napačne informacije v obdobju pred referendumom o izstopu Velike Britanije iz EU in ameriškimi volitvami leta 2016.
Kodeks so med drugim podpisali Google, Facebook, Twitter, Microsoft, TikTok, pa tudi akterji v oglaševalskem sektorju. Evropska komisija sedaj - tudi v luči pandemije covida-19 - od podpisnikov pričakuje, da bodo šli v svojih zavezah, ki so sicer neobvezujoče in zaenkrat prostovoljne, še dlje.
Grožnje, ki jih predstavljajo dezinformacije na spletu, se namreč hitro širijo, zato je treba okrepiti skupne ukrepe za opolnomočenje državljanov in zaščito demokratičnega informacijskega prostora, je danes opozorila podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova.
"Spletne platforme in drugi akterji morajo obravnavati sistemska tveganja, ki izhajajo iz njihovih storitev in algoritemskega prednostnega razvrščanja, ne smejo biti več edini nadzorniki lastne dejavnosti in ne več dovoljevati služenja denarja z dezinformacijami, pri tem pa morajo v celoti ohranjati svobodo govora," je sporočila.
Glede na nove smernice bi morali podpisniki na podlagi zanesljivega okvira za spremljanje in jasnih kazalnikov uspešnosti zmanjšati finančne spodbude za dezinformacije. Med drugim bi bila potrebno izmenjava informacij o oglasih, ki vsebujejo dezinformacije.
Uporabnikom bi morali omogočiti, da prevzamejo dejavno vlogo pri preprečevanju širjenja dezinformacij, tako da bi jih prepoznali in prijavljali.
Novi kodeks bi moral zagotoviti tudi, da bi platforme bolje sodelovale s preverjevalci dejstev v vseh državah članicah in za vse jezike EU, ter obenem okvir za dostop raziskovalcev do podatkov.
O predlogih bo komisija sedaj opravila razpravo s podpisniki in ti naj bi jeseni predložili osnutek predelanega kodeksa, da bi ta lahko začel veljati z začetkom prihodnjega leta.
