V zadevi Bernotas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presojalo vprašanje, ali je organ socialnega varstva posegel v pritožnikovo pravico nedotakljivosti osebne lastnine in premoženja v zvezi z vračanjem izplačanega zneska zaradi zmanjšane sposobnosti za delo.

Kadar je nacionalna zakonodaja v neskladju z zakonodajo Unije, so neskladne z evropsko zakonodajo tudi (kazenske) sankcije, določene za zagotovitev spoštovanja obveznosti, ki sama ni v skladu s temi določbami.

Za stališče, po katerem bi bila le stena, ki je konstrukcijski element hiše, v solastnini ali skupni lastnini lastnikov sosednih zemljišč, hiša oziroma preostali deli objekta pa v lasti lastnika zemljišča, ni pravne podlage, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 6/2024 z dne 26. julija 2024.

Rok za vročitev pritožbe pooblaščencu obdolženca teče od dne vročitve sodbe obdolžencu naprej, in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva.

18. januarja 2024 je ESČP odločilo, da so pogoji, navedeni v 7. členu Direktive sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, skladni z 8. členom EKČP, kar pomeni predvsem to, da mora posameznik s statusom begunca izkazati zadostna finančna sredstva, da bo svojo družino v novi državi lahko preživljal, če v prvih treh mesecih od pridobitve statusa ne zaprosi za združitev z družino.

Noseči delavki je treba omogočiti razumen rok, da lahko vloži tožbo zoper odpoved.

Mandatni sistem predvideva iztek mandata aktualnemu predsedniku sodišča in periodično objavo javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika sodišča. Zakon omogoča neomejeno in ne »ciklično« ponavljanje mandatov, zaradi česar ima aktualni predsednik sodišča kot kandidat v izbirnem postopku ob upoštevanju zahtev načela enakosti možnost (ponovnega) imenovanja.

Ker iz inkriminiranega tvita jasno izhaja, da sta namesto ukvarjanja s temo v javnem interesu v ospredju golo sramotenje in napad na osebno dostojanstvo zasebnih tožilk, takšne žaljive vrednostne sodbe ne moreta upravičiti ponujen cilj razprave v javnem interesu oziroma etiketa političnega izražanja, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi I Ips 14840/2016 z dne 13. decembra 2023, s katero je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru »odsluženih prostitutk«.

Prvega septembra so v veljavo stopile spremembe Statuta Sodišča EU(1) (v nadaljevanju: Statut SEU), ki predvidevajo delni prenos pristojnosti za predhodno odločanje s Sodišča EU na Splošno sodišče EU.(2) Gre za dolgo pričakovano reformo, ki jo je omogočila že Pogodba iz Nice,(3) ki je stopila v veljavo leta 2003, vendar v praksi do te reforme do letos še ni prišlo.

Zadeva Al-Hawsawi proti Litvi se nanaša na obtožbe o mučenju, slabem ravnanju in priporu v osamitvi, saj naj bi bil pritožnik na skrivaj pridržan v tajnih zaporih Cie v različnih državah, domnevno tudi v Litvi, med operacijami za izredne izročitve v Evropi v letih 2002–2006. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je tako presojalo trditve o kršitvi prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja iz 3. člena, nezakonitega odvzema prostosti iz 5. člena ter poseganja države v zasebno življenje iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

Pri oglaševanju biocidnih pripravkov zakonodaja EU prepoveduje uporabo označbe »koži prijazno«, saj lahko takšna navedba zavede uporabnika glede obstoja tveganja, ki ga sicer takšni proizvodi pomenijo za zdravje človeka, živali ali okolje.

Velika odstopanja pri oblikovanju volilnih enot pomenijo neskladje z načelom enakosti volilne pravice v vsakem primeru, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi upravičevali nebistvena odstopanja, je opozorilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-402/22 z dne 11. julija 2024.

Storilec kaznivega dejanja zlorabe položaja v gospodarski družbi je lahko le nosilec določenega položaja, pravic ali dolžnosti v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Posebna lastnost storilca je konstitutivni zakonski znak kaznivega dejanja, zato je inkriminacija po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) t. i. pravo posebno kaznivo dejanje (pravi delictum proprium).

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v postopku Narbutas proti Litvi presojalo pritožbo, vloženo zaradi domnevnih kršitev pravic v postopku proti pritožniku v okviru odmevne kazenske preiskave v zvezi z njegovo vpletenostjo v nakup testov za COVID-19 s strani litovske vlade.

Trgovec mora potrošnika ob sklepanju pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev opozoriti, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila, takšno obveznost pa mora potrošnik potrditi.

Sklep o sprejemu obvezne razlage občinskega predpisa ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi I Up 100/2024 z dne 16. maja 2024. S tem je potrdilo odločitev Upravnega sodišča, ki je tožbo v upravnem sporu zoper tak akt zavrglo.

Iz jezikovne, sistematične in logične razlage kaznivega dejanja zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)) izhaja, da morata biti za obstoj tega kaznivega dejanja kumulativno podana dva temeljna pogoja: prvič, da storilec negotovinskega plačilnega sredstva ni bil upravičen uporabiti, in drugič, da ga je pridobil na nezakonit način. Ob tem mora biti izpolnjen še dodatni pogoj, da je s svojim ravnanjem sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist.