Državni zbor je 18. septembra 2026 po nujnem postopku sprejel Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (ZZUUIDO), ki velja od 27. septembra 2026. Po noveli iz leta 2025 in zakonu o optimizaciji postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše je to že tretji poseg v sistem, ki ga je vzpostavil Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Zakon sistemskega zakona ne spreminja, temveč začasno, večinoma do 31. decembra 2027, izključuje uporabo posameznih njegovih določb. Cilji so administrativna razbremenitev, hitrejše odločanje in odprava neenakosti med uporabniki dolgotrajne oskrbe (DO) in oskrbovanci institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV), ki na odločbo o pravici do DO še čakajo in plačujejo več.
Postopkovne poenostavitve
Vstopna točka ne izdeluje več načrta priporočenih storitev (4. člen), upravičencu pa pravica ne preneha, če osebnega načrta ne sklene v treh oziroma šestih mesecih (5. člen). Nabor ali pogostost storitev v okviru iste kategorije in obsega lahko uporabnik in izvajalec spremenita brez aneksa, zgolj z zabeležko izvajalca (6. člen). Ob prenehanju oskrbovalca družinskega člana vstopna točka po uradni dolžnosti v osmih dneh izda odločbo o novi pravici in pri tem upošteva kategorijo iz prvotne odločbe (3. člen).
Rešitve so večinoma smiselne, a odpirajo vprašanja. Odločba po uradni dolžnosti iz 3. člena težko nadomesti izbiro uporabnika med dvema pravicama, prevzem prejšnje kategorije pa ne upošteva poslabšanja stanja, ki je pogosto prav razlog za prenehanje oskrbe. Besedilo 5. člena je širše od namena, saj varuje tudi upravičence, ki načrta ne sklenejo iz lastnih razlogov, in ne pove, kaj se z njimi zgodi 1. januarja 2028.
Najpomembnejša novost je 7. člen: izvajalec lahko obvestilu o bistveni spremembi stanja uporabnika priloži lastno oceno upravičenosti, ki jo izdela njegov najmanj tričlanski multidisciplinarni tim in ki nadomesti oceno svetovalca DO, če ta ugotovi, da je izdelana »v skladu s tem členom«. Ker je po 17. členu plačilo izvajalcu odvisno od kategorije uporabnika, izvajalec s tem ocenjuje tudi lastno plačilo. Vzdržna je zato le razlaga, da svetovalec oceno preizkusi tudi vsebinsko, ne le formalno.
Kadri in organizacijaIzvajalec lahko storitve zagotovi tudi s pogodbo s samostojnim podjetnikom, če kadra ne more zaposliti, podjetnik izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in usposobljenosti, pogodba pa je ekonomsko upravičena (8. člen). Prvi in tretji pogoj sta odprta pravna pojma, ki ju presoja izvajalec sam, prepoved dela na podlagi pogodb civilnega prava ob elementih delovnega razmerja iz 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa se še naprej uporablja. Pogoji za direktorja izvajalca se presojajo po predpisih o socialnem varstvu in zdravstveni dejavnosti (11. člen); ni jasno, ali kumulativno ali alternativno, in kaj velja za mandate, ki bodo segali čez leto 2027. Število postelj za nadomestno oskrbo se določa po davčni številki izvajalca, ne po enotah (9. člen), e-oskrba pa se podaljšuje (13. člen).
Izenačitev plačil in dobropisOskrbovanci, sprejeti v institucionalno varstvo po 50. členu ZSV od 1. decembra 2025, uvrščeni najmanj v II. kategorijo oskrbe in zavarovani za DO, od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do DO plačujejo enako kot uporabniki DO; razliko izvajalcu povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz obveznega zavarovanja za DO (14. člen). Za čas do 30. septembra 2026 jim pripada dobropis (15. člen).
O upravičenosti ne odloča organ, temveč jo ugotovita izvajalec in ZZZS, zato oskrbovanec, ki mu izenačitev ni priznana, nima upravnega pravnega sredstva. Če vlogi za DO ni ugodeno, se mu razlika za ves čas naknadno zaračuna, brez zgornje meje ali obročnega odplačila, pogoji iz prvega odstavka pa vložene vloge sploh ne zahtevajo. Izračun razlike iz desetega odstavka meša mesečne in dnevne zneske. Dobropis ne pripada oskrbovancem, ki so institucionalno varstvo zapustili ali umrli pred 27. septembrom 2026, kar odpira vprašanje enakosti pred zakonom. Za zbirko, ki jo za ta namen vzpostavi Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, zakon ne določa roka hrambe podatkov.
Dodatek za delo in plačilo izvajalcemZaposleni, ki izvajajo storitve, prejmejo dodatek v višini 300 evrov, drugi zaposleni (razen javnih uslužbencev plačne skupine B) pa 150 evrov bruto mesečno (16. člen). Institucionalni izvajalci ga krijejo iz sredstev za plače ob nespremenjenih cenah, torej brez novega vira. Izvajalcem DO na domu in pomoči družini na domu ZZZS povrne 375 evrov na 95 oziroma 110 opravljenih ur; dodatka 150 evrov to ne pokriva, pomoč družini na domu pa ni storitev DO, zato gre za porabo namenskih prispevkov zunaj zavarovanja.
ZZZS izvajalcem plačuje po obračunskem dnevu glede na kategorijo uporabnika (17. člen). Vrednost določi minister s sklepom, objavljenim le na spletni strani ministrstva.
ZZUUIDO odpravlja nekatere dejanske nepravičnosti, a nadaljuje vzorec popravljanja sistemskega zakona z začasnimi in težko preglednimi odstopi. Odprti ostajajo zlasti obseg kontrole ocen izvajalcev, pravno varstvo oskrbovancev pri izenačitvi plačil, ustavnost določanja plačil s sklepom in ureditev po izteku ukrepov. Če do konca leta 2027 ne bo sistemske novele ZDOsk-1, bo prenehanje ukrepov povzročilo nov val pravne negotovosti.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
