Sodišče Evropske unije (SEU) je 22. oktobra 2026 izreklo dve vzporedni sodbi v postopkih zaradi neizpolnitve obveznosti po 258. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih je Evropska komisija izpodbijala prenos Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku. V zadevi C-660/24, Komisija proti Madžarski, je bila predmet presoje madžarska ureditev, po kateri preiskovalni organ ali državno tožilstvo začne zasliševati osumljenca, če izbrani ali postavljeni odvetnik ne pride v roku, ki ni krajši od dveh ur po obvestilu. V zadevi C-681/24, Komisija proti Češki republiki, je šlo za češko ureditev, ki pridržanemu osumljencu priznava pravico zahtevati navzočnost odvetnika pri zaslišanju, razen če odvetnik ni dosegljiv v roku, v katerem mora biti osumljenec izpuščen ali priveden pred sodišče, tj. v 48 urah od pridržanja. Komisija je v obeh zadevah trdila, da nacionalna ureditev mimo izčrpno določenih razlogov iz šestega odstavka 3. člena Direktive 2013/48 dopušča zaslišanje brez odvetnika, zoper Madžarsko pa je uveljavljala še očitek, da ni prenesla 9. člena direktive o odpovedi pravici.
Toženi državi sta zagovarjali sorodna stališča. Madžarska je trdila, da točka (b) tretjega odstavka 3. člena direktive zahteva le, da ima osumljenec možnost odvetnikove navzočnosti, ne pa da je odvetnik pri zaslišanju vedno navzoč, kar naj bi izhajalo že iz besedila »kadar odvetnik sodeluje pri zaslišanju«; šesti odstavek 3. člena naj bi urejal le primere, v katerih osumljencu dostopa do odvetnika sploh ni treba ponuditi. Češka republika se je sklicevala na ustavno zahtevo po izpustitvi ali privedbi pred sodnika v 48 urah, na nevarnost, da bi osumljenec namenoma vztrajal pri nedosegljivem odvetniku, da bi dosegel izpustitev, ter na policijsko navodilo, po katerem se osumljencu ponudi izbira drugega odvetnika s seznama odvetniške zbornice.
SEU je tožbama v celoti ugodilo. Izhodišče presoje je osnovno načelo iz prvega odstavka 3. člena direktive, po katerem je treba osumljencem dostop do odvetnika zagotoviti tako hitro in na takšen način, da lahko dejansko in učinkovito uveljavljajo pravico do obrambe. Jedro obeh sodb je razlaga pojma »navzočnost«, ki ga direktiva ne opredeljuje. SEU je najprej zavrnilo stališče, da bi napotitev na nacionalno pravo iz drugega stavka točke (b) tretjega odstavka 3. člena zajemala tudi navzočnost: kot je poudarila že generalna pravobranilka, se napotitev nanaša le na »aktivno sodelovanje« odvetnika in državam članicam omogoča urediti podrobnosti tega sodelovanja, ne pa omejiti same navzočnosti. Navzočnost je zato avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba razlagati po običajnem pomenu v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju sobesedila in ciljev ureditve. Običajni pomen označuje fizično in dejansko navzočnost osebe na določenem kraju ob določenem času. Tako razlago potrjujejo sistematični argumenti: uvodna izjava 25, peti odstavek 3. člena v zvezi z uvodno izjavo 30, po katerem organi med začasnim odstopanjem zaradi geografske odročnosti osumljenca ne smejo zasliševati, ter razlikovanje med pravico do komunikacije, ki se lahko uresničuje tudi s telekomunikacijskimi sredstvi, in pravico do srečanja z odvetnikom iz točke (a) tretjega odstavka 3. člena ter uvodnih izjav 23 in 44. SEU se je sklicevalo tudi na sodno prakso ESČP (zlasti Beuze proti Belgiji, Doyle proti Irski, Farrugia proti Malti in Atristain Gorosabel proti Španiji), po kateri mora biti pomoč odvetnika dejanska in učinkovita, ne abstraktna. Sklep je, da navzočnost pomeni načeloma fizično prisotnost odvetnika med zaslišanjem; z drugimi, zlasti digitalnimi sredstvi jo je mogoče zagotoviti le v izjemnih okoliščinah in le, če ta sredstva zagotavljajo polno in učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe.
Ker nobena od izpodbijanih ureditev ne zagotavlja navzočnosti odvetnika, je SEU preizkusilo, ali ju je mogoče obravnavati kot začasno odstopanje po šestem odstavku 3. člena. Odstopanja od pravice do dostopa do odvetnika so izčrpno našteta v petem in šestem odstavku 3. člena in jih je treba razlagati ozko. Ureditvi, ki zaslišanje brez odvetnika na splošno dopuščata zgolj zaradi poteka roka, nista vezani na nobenega od dveh nujnih razlogov iz točk (a) in (b) šestega odstavka 3. člena, zlasti ne na ugotovitev, da je takojšnje ukrepanje preiskovalnih organov nujno, da se prepreči resno tveganje za kazenski postopek. V češki zadevi je SEU dodalo, da razlogi za pripor iz 67. člena češkega zakonika takšne ugotovitve ne zahtevajo, policijsko navodilo pa je kot upravna praksa, ki jo uprava lahko poljubno spremeni, nezadostno za pravilen prenos. Argument kratkih rokov pridržanja in nevarnosti zlorabe je SEU zavrnilo z ugotovitvijo, da imajo države članice na voljo več z direktivo skladnih orodij: zaslišanje brez odvetnika ob izpolnjenih pogojih iz točke (b) šestega odstavka 3. člena, postavitev dosegljivega odvetnika po uradni dolžnosti ter zaslišanje po veljavni odpovedi pravici po 9. členu. Država članica sicer ni nujno dolžna postaviti odvetnika po uradni dolžnosti, ugovor, da bi bila s tem prisiljena dodeljevati brezplačno pravno pomoč zunaj področja uporabe direktive, pa ne vzdrži: zaslišanje namreč sproži ne le pravico do dostopa do odvetnika, temveč tudi uporabo Direktive (EU) 2016/1919 o brezplačni pravni pomoči.
Drugi očitek zoper Madžarsko se je nanašal na 9. člen direktive, ki pri odpovedi pravici zahteva, da je osumljenec jasno obveščen o vsebini pravice in morebitnih posledicah odpovedi, da je odpoved prostovoljna in nedvoumna ter da jo je mogoče naknadno preklicati. Madžarska je trdila, da je pravica do odvetnika v njenem pravu neodtujljiva in se ji ni mogoče odpovedati, zato ga ni treba prenesti. SEU je presodilo, da je ne glede na formalno nepriznavanje odpovedi nesporno, da se osumljenec lahko odloči pravice ne uveljavljati in se braniti sam, kar ima v praksi enak učinek kot odpoved. Okoliščina, da pravni pojem iz direktive v državi članici ne obstaja, te ne razbremeni obveznosti prenosa, saj načelo pravne varnosti zahteva jasen in natančen pravni okvir, iz katerega posamezniki razberejo svoje pravice.
Doktrinarni pomen sodb je v tem, da SEU prvič celovito opredeli pojem navzočnosti in s tem nadgradi linijo sodb VW in Stachev, ki pravico do dostopa do odvetnika razumeta kot strukturno jamstvo z zaprtim seznamom izjem. Pri tem je pomenljivo razmerje do sodne prakse ESČP. Strasbourško sodišče kršitve točke (c) tretjega odstavka 6. člena EKČP praviloma presoja ex post, s presojo splošne poštenosti postopka (Beuze proti Belgiji), medtem ko Direktiva 2013/48 vzpostavlja jamstvo ex ante, katerega omejitve so mogoče le iz vnaprej določenih razlogov. Sistemsko sporočilo obeh sodb je, da roki pridržanja, ki varujejo osebno svobodo, ne smejo delovati v škodo drugega procesnega jamstva: breme organizacije dosegljive obrambe (npr. dežurnih odvetnikov) nosi država, ne osumljenec.
Za prakso držav članic, tudi Slovenije, sodbi pomenita zahtevo po preverbi vseh ureditev, ki dolžnost čakanja na odvetnika časovno omejujejo in po izteku roka dovoljujejo zaslišanje brez njega; takšna ureditev je skladna z direktivo le, če je vezana na individualno obrazloženo odločitev iz razlogov šestega odstavka 3. člena in pogojev 8. člena. Uskladitve ni mogoče doseči z notranjimi navodili policije, pravila o obveščanju glede odpovedi in o njenem preklicu pa morajo biti izrecno zakonsko urejena tudi v sistemih, ki odpovedi formalno ne poznajo. Odprta ostajajo predvsem vprašanja, katere so izjemne okoliščine, v katerih zadošča digitalna navzočnost odvetnika, in katera merila (zaupnost komunikacije, dostop do spisa, možnost sprotnega posredovanja) določajo, ali je takšna navzočnost polna in učinkovita. Nejasno ostaja tudi, kdaj tiho neuveljavljanje pravice izpolnjuje zahteve 9. člena, kakšno je razmerje med postavitvijo odvetnika po uradni dolžnosti in pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Direktivi 2016/1919 ter kakšne posledice ima zaslišanje v nasprotju s točko (b) tretjega odstavka 3. člena za dovoljenost izjav v posameznem kazenskem postopku.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
