Vino se lahko poimenuje po vinogradniškem gospodarstvu, tudi če se grozdje stiska v prostorih drugega vinogradnika, vendar le pod pogojem, da v času stiskanja ta prostor uporablja samo vinogradnik, ki je stiskalnico vzel v najem, ter da natančno in stalno nadzoruje stiskanje.

Preiskovalno dejanje hišne preiskave je z vidika delitve oblasti in posledične pristojnosti sestavljeno iz dveh faz. V prvi fazi preiskovalni sodnik (sodna oblast) izda odredbo, s katero odredi izvedbo hišne preiskave, v drugi fazi pa policija (izvršilna oblast) skladno z navodili sodišča izvede preiskovalno dejanje. Čeprav sta ti fazi ločeni, gre z vidika posameznika za eno dejanje države. Njena odškodninska odgovornost je zato lahko podana, bodisi ker je sicer brezhibno odredbo policija napačno izvedla bodisi ker je hibna že sama odredba, oboje pod pogojem, da napaka policije oziroma sodišča doseže stopnjo kvalificirane napačnosti.

V sodbi v zadevi Krachunova proti Bolgariji z dne 28. novembra 2023 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da 4. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) določa pozitivno obveznost držav pogodbenic, da žrtvam trgovine z ljudmi omogočijo, da od svojih trgovcev zahtevajo odškodnino v zvezi z izgubljenim zaslužkom.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)¹ v 93. členu opredeljuje vrste postopkov za varstvo koristi otrok in določa, da so to postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka, o otrokovih stikih, o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o ukrepih za varstvo koristi otroka, o postavitvi otroka pod skrbništvo, o namestitvi otroka v rejništvo, o podelitvi starševske skrbi sorodniku, o posvojitvi otroka in razveljavitvi posvojitve otroka. Posebej je določeno, da ni pomembno, ali se o teh vprašanjih odloča v samostojnih postopkih ali skupaj z zakonskimi spori ali paternitetnimi spori (izpodbijanje očetovstva ali materinstva).

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo z dne 15. 6. 2023 odločilo v postopku proti Gruziji, ki je bil začet na pobudo gospe Gaidukevich (pritožnica) in je obravnaval vprašanje diskriminacije ter pasivnosti države z nesprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov za zaščito pritožničine hčere pred nasiljem v družini, ki se je končalo z njeno smrtjo.

Odločitve, ki jih sprejmejo nadzorni organi v okviru posrednega uveljavljanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, so pravno zavezujoče. Sodišče mora imeti možnost preveriti razloge in dokaze, na katerih te odločitve temeljijo.

Po mnenju strokovne in splošne javnosti so najvplivnejši pravniki letošnjega leta (navedeni po abecednem redu): dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, Aleksander Čeferin, dr. Janja Hojnik, dr. dr. Klemen Jaklič, dr. Igor Kaučič, Vlasta Nussdorfer, dr. Miha Šepec in dr. Luka Martin Tomažič.

Če Upravno sodišče sprejme drugačno razlago zakona ali javnega poziva, kot jo je v svoji praksi sprejel upravni organ ali nosilec javnega pooblastila, to ne pomeni vzpostavljanja nedopustne neenakosti med strankami, temveč kaže na nezakonitost dotedanje upravne prakse.

Vrhovno sodišče je v sodbi v zadevi X Ips 24/2023 z dne 4. oktobra 2023 presodilo, da obvestilo javnosti z objavo ugotovitev na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o dolžnem ravnanju osebe zaradi ugotovljene kršitve prepovedi o nezdružljivosti dejavnosti ali članstva iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK. To pa pomeni, da tožba v upravnem sporu zoper to obvestilo ni dopustna (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)).

Financiranje reševanja sporov s strani tretjih oseb v Sloveniji še ni prav dobro poznano. Gre za koncept, ki tožnikom (posameznikom in gospodarskim družbam) omogoča, da brez stroškov uveljavljajo svoje zahtevke pred sodišči, arbitražami ali drugimi organi. V primeru uspeha nato osebi, ki je postopek financirala, pripada vnaprej določen delež dosojenega zneska.

Ustavno sodišče je s sklepom Mp-1/23 z dne 11. 10. 2023 odločilo o pritožbi zoper sklep Državnega sveta št. 020-09-2/2022/58 z dne 21. 6. 2023 glede izvolitve člana Državnega sveta, ki naj ne bi imel pasivne volilne pravice.

Avgusta 2023 je bila zaradi posledic močnega neurja z deževjem in poplavami ter plazovi, zaradi katerih je nastala izjemna škoda, sprejeta novela > Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), s katero so se določile dodatne rešitve za odpravo posledic naravnih nesreč. Kljub številnim novim ukrepom, ki so bili uvedeni z novelo, pa ta ni vsebovala vseh potrebnih ukrepov, zato je bil istega meseca sprejet nov Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Zaradi odprave nekaterih nedoslednosti novega zakona in zaradi želje po učinkovitejšem izvajanju ukrepov posledic naravne nesreče je bila sredi novembra sprejeta novela A omenjenega zakona.

Ustavno sodišče je v delni odločbi in sklepu v zadevi U-I-205/19 z dne 26. oktobra 2023 razveljavilo omejitev višine provizije iz prvega in drugega odstavka 5. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) v delu, v katerem se ne nanašata na pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, katerih predmet je enostanovanjska stavba, stanovanje ali bivalna enota, s fizično osebo kot kupcem ali najemnikom.

Niti manjše število zavarovalnic, ki so v času izdaje Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Uredba) (lahko) izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, samo po sebi in ob pomanjkanju navedbe specifičnih konkretnih lastnosti pritožnice, ki bi slednjo kot naslovnico Uredbe ločevale od drugih zavarovalnic, ki izvajajo to dejavnost, ne omogoča sklepanja, da gre pri Uredbi za posamični upravni akt. Tako je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi I Up 220/2023 z dne 18. oktobra 2023.

Po odložilnem vetu Državnega sveta je Državni zbor prejšnji teden ponovno odločal in sprejel novelo H > Zakona o tujcih (ZTuj-2), ki prinaša novosti predvsem na področju pravice združitve migrantov z družino in zahtevanega nivoja znanja jezika.

Novela > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jo je prejšnji teden potrdil Državni zbor, uvaja nekaj novosti, kot je posebno varstvo za žrtve družinskega nasilja, drugačno ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo iz krivdnega razloga, pravica do odklopa ter nekatere druge spremembe.