Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo Up-505/19 z dne 9. 5. 2024 odločalo o pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča. V jedru spora je bilo vprašanje, ali javne univerze, ko izvajajo visokošolsko javno službo, pri tem izvajajo tudi javna pooblastila in delujejo na oblasten način ali pa gre za interno delovanje, ki deluje po načelu avtonomije in zato ne spada v sodno pristojnost sodišč.

Davčni organ v kasnejšem postopku odmere dohodnine ni vezan na dokončni in pravnomočni akt, s katerim so bile ugotovljene višina, vrsta dohodka in akontacija dohodnine v postopku odmere akontacije dohodnine.

Ustavno sodišče je po presoji ustavnosti Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) odločilo, da se pri določanju sodniških plač upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so veljali na dan 1. 6. 2012, usklajeni z inflacijo od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Laurijsen in drugi proti Nizozemski presojalo vprašanje mej, do kod so protestniki še varovani s pravico do svobode zbiranja in združevanja iz 11. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

Evropski parlament mora omogočiti dostop do informacij v zvezi s poslancem Evropskega parlamenta, ki je bil obsojen na sodišču.

Navzven razviden in zaznaven proces presoje sodišča ni izpolnjen, kadar sodišče svojo presojo v obsežnem delu obrazloži z dobesednimi prepisi navedb oziroma besedami ene od strank, pa čeprav se z njimi strinja, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Up-97/20 z dne 4. aprila 2024. Takšno ravnanje po oceni Ustavnega sodišča pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

Izguba položaja sama po sebi ne utemeljuje pritožničinega predloga za izdajo začasne odredbe. Imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju je privilegij in ne pravica posameznika, zato samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali njegove izgube ne more priti do posega v njegov pravno varovani položaj (zasedati tako vodstveno mesto).

Tudi če v slovenski pravni red Recepcijska direktiva II še ni bila prenesena, to ni ovira za sodišče, da presodi, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce, oziroma da presodi nesorazmernost tega ukrepa.

Nov Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1) ohranja nekatere rešitve starega zakona (na primer vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob), uvaja pa tudi precej novosti (na primer možnost izdelave predhodnega mnenja, možnost združitve pravd in vzorčni postopek).

Slovenski ribiči so lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji, je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je pritožbe slovenskih ribičev zaradi zatrjevane kršitve 7. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) s strani Hrvaške po točki a tretjega odstavka 35. člena EKČP 16. aprila 2024 razglasilo za nedopustne, ker je ocenilo, da so očitno neutemeljene.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo z dne 16. novembra 2023 odločilo o vprašanju pozitivne obveznosti državnih organov pri spoštovanju posameznikove pravice do zasebnega življenja, konkretno obveznosti domačih organov glede ravnanja s potrebno skrbnostjo, da bi pomagali ranljivemu mladoletniku, španskemu državljanu, rojenemu v tujini, pridobiti rojstni list in osebne dokumente.

Predlagana znamka se zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko ne registira, če obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, kjer je varovana prejšnja znamka.

Načeloma morajo biti v enakem položaju le tisti razlaščeni lastniki, katerih zemljišča so imela enak izvorni status, ki so bila razlaščena za enak namen in ki so bila tudi sicer v vseh lastnostih primerljiva.

Razporeditev okrožnih sodnikov na okrajno sodišče na podlagi Zakona o sodiščih (ZS) ne posega v zahtevo po sodnikovi neodstavljivosti in s tem v načelo neodvisnosti sodnikov iz 125. člena Ustave Republike Slovenije (URS), je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-82/21 z dne 24. aprila 2024. Je pa ugotovilo, da je veljavna ureditev pritožbe zoper to razporeditev neustavna. O zadevi je odločalo na podlagi zahteve Sodnega sveta.

Kljub temu da je Švica podpisnica mnogih mednarodnih sporazumov, v praksi očitno ohranja svojo distanco do EU. Na to nakazuje tudi zavračanje Luganske konvencije iz leta 2007,¹ katere podpisnica je tudi Švica. Omenjena konvencija ureja pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, vendar pa Švica svojih obveznosti v praksi ne izpolnjuje.