Tudi če v slovenski pravni red Recepcijska direktiva II še ni bila prenesena, to ni ovira za sodišče, da presodi, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce, oziroma da presodi nesorazmernost tega ukrepa.
Ministrstvo za notranje zadeve je (pri)tožniku s sklepom omejilo gibanje zaradi ugotavljanja istovetnosti in ugotovitve določenih dejstev, na katerih temelji njegova prošnja za mednarodno zaščito. S tem sklepom je bilo (pri)tožniku omejeno gibanje na prostore in območje Centra za tujce v Postojni. Zoper tak sklep se je pritožil, vendar je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena > Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da so podani razlogi za omejitev gibanja po prvi in drugi alineji prvega odstavka 84. člena > Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) in tudi da je podan očiten dvom o tožnikovi istovetnosti, saj je ta v Slovenijo prišel brez osebnih dokumentov, pred slovenskimi in tujimi organi se je predstavljal z različnimi podatki (navedel je vsaj šest različic osebnih podatkov), spreminjal pa je tudi podatke o tem, ali ima kakšen osebni dokument in kje ga hrani. Sodišče je tudi pritrdilo toženki, da je v obravnavanem primeru podana tudi znatna nevarnost, da bo tožnik pobegnil ter da Slovenija zanj pomeni zgolj prehodno državo.
Zoper takšno odločbo sodišča se je pritožnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.
Vrhovno sodišče je s sodbo in sklepom I Up 5/2024 najprej ugotovilo, da so navedbe pritožnika zoper ugotovitve in pravna stališča sodišča prve stopnje pavšalne in niso konkretizirane. Pavšalno nestrinjanje z dokazno oceno sodišča pa ne more izpodbiti logične, konsistentne in prepričljive presoje sodišča, da so bili ob izdaji izpodbijanega sklepa toženke podani pogoji za omejitev pritožnikovega gibanja po prvi in drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer zaradi razlogov, da se ugotovi istovetnost prosilca ter da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito in ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstoja nevarnosti, da bo pritožnik pobegnil.
Kot neutemeljen je sodišče zavrnilo tudi pritožbeni očitek o nesorazmernosti izrečenega ukrepa. Čeprav v slovensko zakonodajo t. i. Recepcijska direktiva II (Direktiva 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito) še ni prenesena (in s tem nekatera pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu), to ni ovira, da sodišče prve stopnje presodi, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce, oziroma da presodi nesorazmernost tega ukrepa. Sodišče nižje stopnje je to presojo opravilo in tudi po mnenju Vrhovnega sodišča je bilo treba glede na individualne konkretne okoliščine pritožnikovega primera šteti, da bi bil vsak drug ukrep iz četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II neučinkovit in da je bil izrečeni ukrep tudi nujen. Poleg tega pritožnik niti v tožbi niti v pritožbi ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale, da so možnosti za izrek milejših ukrepov sploh podane (na primer da ima (drugo) bivališče, iz katerega bi se javljal organom, ali da ima finančna sredstva, s katerimi bi lahko predložil finančno jamstvo).
Vrhovno sodišče je kot neutemeljene zavrnilo tudi pritožnikove navedbe, da so razlogi za pridržanje prenehali obstajati s tem, ko je bil s pritožnikom konec novembra opravljen osebni razgovor. Sodišče v navedenem postopku namreč presoja zakonitost sodnega varstva pred sodiščem prve stopnje, medtem ko lahko pritožnikove navedbe kot relevantne presojata toženka in predsednik upravnega sodišča po šestem odstavku 84. člena ZMZ-1.
Na podlagi navedenega in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
