Slovenski ribiči so lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji, je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ko je pritožbe slovenskih ribičev zaradi zatrjevane kršitve 7. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) s strani Hrvaške po točki a tretjega odstavka 35. člena EKČP 16. aprila 2024 razglasilo za nedopustne, ker je ocenilo, da so očitno neutemeljene.
Okoliščine konkretnega primera
Slovenski ribiči so pritožbe na ESČP vložili, ker so jih hrvaške oblasti oglobile zaradi ribolova čez sredinsko črto v Piranskem zalivu, v skladu z razsodbo arbitražnega tribunala z dne 29. junija 2017.
Presoja ESČP
ESČP je ugotovilo, da Hrvaška ostro izpodbija uporabo in veljavnost omenjene arbitražne razsodbe, saj je 30. julija 2015 Slovenijo obvestila, da je arbitražni sporazum odpovedala. To je zatem sporočila tudi arbitražnemu tribunalu. V skladu s tem je Hrvaška iz arbitražnega postopka izstopila.
ESČP je zapisalo, da čeprav je Slovenija v svojo zakonodajo v celoti vključila mejo, določeno z arbitražno razsodbo, Hrvaška meni, da arbitražna razsodba nima učinka, in še naprej uporablja Pravilnik o mejah v ribolovnem morju Republike Hrvaške, ki določa, da do konca razmejitvenega postopka med državama meja na morju poteka po ekvidistančni črti v Piranskem zalivu. ESČP je zato opozorilo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti hrvaške odpovedi arbitražnega sporazuma, pristojnosti arbitražnega tribunala za sprejem arbitražne razsodbe ali veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe, saj gre za vprašanja mednarodnega javnega prava, ki ne spadajo v njegovo pristojnost.
ESČP je dalje ugotovilo, da je obseg hrvaških morskih vod natančno opredeljen v hrvaškem pravu (v omenjenem pravilniku in kartah, ki so njegov sestavni del). Glede na to in dejstvo, da je splošno znano, da Hrvaška ne priznava, da je bila meja na morju določena z arbitražno razsodbo, ESČP ni našlo podlage za trditve pritožnikov, da niso mogli predvideti možnih pravnih posledic svojih aktivnosti v spornih vodah.
Poleg tega je ugotovilo, da je hrvaška sodna praksa o tej zadevi obsežna in dosledna ter da mejni spor med Slovenijo in Hrvaško traja že več kot tri desetletja. Navedlo je, da hrvaška policija slovenske ribiče od leta 2014 redno opozarja, da s svojimi plovili vstopajo v hrvaške vode, in jih poziva, naj jih zapustijo. Res je, da jih je sankcionirati začela šele leta 2017. Vendar očitno zato, ker je tega leta Slovenija implementirala mejo, kot je določena z arbitražno razsodbo, in začela sankcionirati hrvaške ribiče, je opozorilo ESČP.
K temu je dodalo, da so bili vsi trije pritožniki že pred tem spoznani za odgovorne za nezakonite prehode meje in nezakonit ribolov. Zato se ni strinjalo, da so bile obsodbe v obravnavanih primerih zanje nepredvidljive.
Zaključek
Glede na predstavljeno je ESČP presodilo, da so slovenski ribiči lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji. Zato je njihove pritožbe kot očitno neutemeljene razglasilo za nedopustne. K temu je pripomnilo, da ta odločitev ne posega v prizadevanja slovenske in hrvaške države za končanje mejnega spora z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
