c S

O ustavnosti razporejanja sodnikov

21.05.2024

Razporeditev okrožnih sodnikov na okrajno sodišče na podlagi Zakona o sodiščih (ZS) ne posega v zahtevo po sodnikovi neodstavljivosti in s tem v načelo neodvisnosti sodnikov iz 125. člena Ustave Republike Slovenije (URS), je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-82/21 z dne 24. aprila 2024. Je pa ugotovilo, da je veljavna ureditev pritožbe zoper to razporeditev neustavna. O zadevi je odločalo na podlagi zahteve Sodnega sveta.

Presoja prvega, drugega, četrtega in osmega odstavka 71. člena ZS

Ustavno sodišče je pojasnilo, da je predlagatelj menil, da je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom neodvisnosti sodnikov iz 125. člena URS zato, ker posega v zahtevo po neodstavljivosti sodnikov in bi kot takšna morala biti v celoti urejena vsaj na zakonski ravni. Zahtevo za oceno ustavnosti je omejil na nesoglasne razporeditve sodnikov na drugo sodniško mesto oziroma drugo sodišče na tej zakonski podlagi, pri čemer je kot posebej intenziven poseg v sodnikov položaj izpostavil razporeditev okrožnega sodnika na okrajno sodišče kot organizacijsko enoto okrožnega sodišča. Ustavno sodišče je zato svojo presojo omejilo le na te vidike (drugo sodniško mesto, drugo sodišče in nižji položaj).

Zapisalo je, da na podlagi izpodbijanega prvega odstavka 71. člena ZS predsednik sodišča z letnim razporedom razporedi sodnike na določena pravna področja ali podpodročja. Sodniki, razporejeni z letnim razporedom na tej podlagi, se razporedijo na druga sodniška mesta, vendar ostanejo na sodišču, za katero so kandidirali, in na sodniški funkciji, za katero so bili izvoljeni oziroma imenovani. Zamenjava področja ali podpodročja dela sama po sebi, tako Ustavno sodišče, torej če sočasno ne pride do dodelitve sodnika na drugo sodišče, območje oziroma nižji položaj, ne posega v sodnikovo neodstavljivost kot poseben vidik načela neodvisnosti sodnikov. Izpodbijani prvi odstavek 71. člena ZS zato po mnenju Ustavnega sodišča ni v neskladju s 125. členom URS.

Po izpodbijanem drugem odstavku 71. člena ZS predsednik okrožnega sodišča določi letni razpored sodnikov okrožnega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. To pomeni, da določi letni razpored sodnikov vseh sodišč znotraj istega okrožnega sodišča. Po naziranju Ustavnega sodišča ne gre za dodelitev na drugo sodišče, saj se razporeditev sodnikov izvede v okviru organizacijskih enot posameznega okrožnega sodišča.

Na podlagi izpodbijanega četrtega odstavka 71. člena ZS lahko predsednik okrožnega sodišča ob izpolnjenih pogojih iz petega odstavka 71. člena ZS sodnika, ki opravlja sodniško službo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, razporedi na okrožno sodišče za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča. Razporeditev okrajnega sodnika z okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, na to okrožno sodišče po presoji Ustavnega sodišča ne pomeni dodelitve sodnika na drugo sodišče, saj sodnik zamenja le organizacijsko enoto istega sodišča. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je položaj okrožnega sodnika višji od položaja okrajnega sodnika, saj so pogoji za izvolitev na položaj okrožnega sodnika strožji od pogojev za izvolitev okrajnega sodnika, boljši pa je tudi njegov plačni položaj. Okrožni sodniki praviloma opravljajo tudi zahtevnejše naloge kot okrajni. V primeru razporeditve okrajnega sodnika na okrožno sodišče je okrajnemu sodniku zagotovljena izenačenost z okrožnimi sodniki tako z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije kot z vidika plačnega položaja. Takšna razporeditev zato po naziranju Ustavnega sodišča ne pomeni dodelitve okrajnega sodnika na nižji položaj.

Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZS se lahko, upoštevajoč tretji odstavek 36. člena ZS, z letnim razporedom tudi okrožni sodniki razporedijo na okrajno sodišče, ki je organizacijska enota njihovega okrožnega sodišča. Ker so okrajna sodišča organizacijske enote okrožnega sodišča, to ne pomeni dodelitve sodnika na drugo sodišče, je ocenilo Ustavno sodišče in dodalo, da pa to pomeni razporeditev sodnika na nižji položaj. To po prepričanju ustavnih sodnikov samo po sebi ne pomeni nujno posega v sodnikovo neodstavljivost. Zato je preverilo, ali obstajajo tudi druge okoliščine, ki kažejo na to, da razporeditev na nižji položaj posega v sodnikovo neodstavljivost in s tem v načelo neodvisnosti sodnikov iz 125. člena URS. V zvezi s tem je poudarilo, da okrožni sodnik, razporejen na sojenje na okrajnem sodišču, ohrani naziv in plačni položaj okrožnega sodnika. Sodi sicer v zadevah iz stvarne pristojnosti okrajnih sodišč, vendar gre za enako stopnjo odločanja. Tako okrajna kot okrožna sodišča namreč praviloma sodijo na prvi stopnji. Drugačna je torej le njihova stvarna pristojnost, pri čemer se na okrajnih sodiščih praviloma obravnavajo manj zahtevne zadeve. Ker ne gre niti za dodelitev nalog zunaj sodniške funkcije niti za spremembo ravni odločanja, okrožni sodnik pa ob manj zahtevnem delu ohrani tudi vse koristi položaja višjega sodniškega mesta, takšna razporeditev po oceni Ustavnega sodišča ne more pomeniti pomembnega negativnega vpliva na sodnikovo poklicno življenje in kariero. Pomembna upoštevna okoliščina je, kot je zapisalo Ustavno sodišče, tudi to, da je za razporeditev pristojen predsednik okrožnega sodišča, ki ga na ta položaj imenuje Sodni svet. Ta je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen za varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti. Izključen je torej vsakršen (tudi posredni) vpliv izvršilne veje oblasti na odločanje o letnem razporedu sodnikov, je še dodalo Ustavno sodišče.

Takšna razporeditev ima po oceni slednjega tudi pomembne javne koristi, saj omogoča razporeditev sodnikov z drugih sodišč, ki so specializirani za isto področje, kar spodbuja večjo specializacijo posameznih sodnikov in s tem višjo kakovost sojenja. S takšno možnostjo razporejanja sodnikov se torej po presoji Ustavnega sodišča lahko zagotovi, da v posameznih zadevah odločajo sodniki, ki imajo več pravnega znanja na specifičnih pravnih področjih. Izpodbijana ureditev pa po mnenju ustavnih sodnikov omogoča tudi vzpostavitev enakomerne obremenjenosti sodišč in njihovo zahtevano zasedenost. Poslovanje sodišča namreč vodi predsednik sodišča, ki ima zato pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega in učinkovitega dela sodišča kot celote. Za zagotavljanje tekočega procesa dela mora imeti na razpolago ustrezne vzvode. Eden ključnih je možnost razporejanja sodnikov. Samo na ta način lahko poskrbi za usklajeno, kakovostno in ažurno delo vseh oddelkov sodišča in s tem sodišča kot celote, je bilo jasno Ustavno sodišče.

Glede na predstavljeno je ugotovilo, da razporeditev okrožnih sodnikov na okrajno sodišče na podlagi izpodbijane ureditve ne posega v zahtevo po sodnikovi neodstavljivosti in s tem v načelo neodvisnosti sodnikov iz 125. člena URS.

Presoja druge in tretje povedi šestega odstavka 71. člena ZS

Predlagatelj je še menil, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 125. členom URS tudi zato, ker sodnik zoper letni razpored nima možnosti suspenzivne pritožbe in ker v postopek pritožbe ni vključen tudi Sodni svet, katerega temeljna funkcija je varstvo sodnikove neodvisnosti. Pravno sredstvo iz šestega odstavka 71. člena ZS naj bi bilo torej neučinkovito, organ, ki o njem odloča, pa neustrezen.

Ustavno sodišče je spomnilo, da izpodbijani šesti odstavek 71. člena ZS določa možnost pritožbe, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper razporeditev, ki jo določi predsednik Vrhovnega sodišča, pa personalni svet Vrhovnega sodišča. Zoper dokončno odločitev glede letnega razporeda ima sodnik zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu. Za spremembe letnega razporeda med letom velja enak postopek kot za sprejetje letnega razporeda, kar pomeni tudi enako pravno sredstvo. Glede na to tudi zoper spremenjeno razporeditev sodnika med letom velja enaka možnost nesuspenzivne pritožbe na personalni svet. Personalni sveti se oblikujejo pri okrožnih, višjih in Vrhovnem sodišču. Personalni svet sestavljajo po položaju predsednik sodišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe. Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik. Personalni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov, je ureditev povzelo Ustavno sodišče.

Pojasnilo je, da v primeru uspešne pritožbe stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo razporeditve, ni mogoče v celoti vzpostaviti, zato izpodbijana druga poved šestega odstavka v delu, ki določa, da pritožba ne zadrži izvršitve, onemogoča učinkovitost pritožbe razporejenega sodnika. To je po naziranju Ustavnega sodišča v neskladju z merili iz prvega odstavka 25. člena URS in zato tudi v neskladju s 125. členom URS, iz katerega pravica do pritožbe zoper premestitev sodnika neposredno izhaja. Ustavno sodišče je pri tem dodalo, da razmeroma kratki procesni roki (tri dni po objavi letnega razporeda za napoved pritožbe, tri dni za pripravo obrazložene odločitve, osem dni za pritožbo, 15 dni za odločitev pritožbenega organa) skupaj z določbo, da mora biti letni razpored določen in objavljen na oglasni deski sodišča najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto, zagotavljajo čim manjše posledice ustavno zahtevanega suspenzivnega učinka vložene pritožbe na učinkovitost dela sodišč, s katero se zagotavlja pravica do učinkovitega sojenja v razumnem roku. Glede na to je ugotovilo, da je druga poved šestega odstavka 71. člena ZS v neskladju s 125. členom URS. V nadaljevanju pa je moralo z vidika 125. člena URS preizkusiti še utemeljenost predlagateljevih očitkov o neustreznosti personalnega sveta kot pritožbenega organa, ki ga določa izpodbijana tretja poved šestega odstavka 71. člena ZS.

Zapisalo je, da je sodelovanje iste osebe, ki je letno razporeditev določila na prvi stopnji, v sestavi personalnega sveta pri odločanju o pritožbi zoper to isto letno razporeditev nedvomno objektivna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari upravičen dvom o nepristranskosti. Gre celo za izključitveni razlog za izločitev osebe pri odločanju na podlagi več procesnih zakonov. V primerih, ko o pritožbi zoper razporeditev sodnika z letnim razporedom odloča personalni svet neposredno višjega sodišča, ta okoliščina sicer ne nastopi vedno, saj v tem pritožbenem organu sodeluje predsednik neposredno višjega sodišča, ki pri določitvi letnega razporeda sodnikov praviloma ne sodeluje. To pa ne velja v primerih iz druge povedi tretjega odstavka 71. člena ZS in tretje povedi četrtega odstavka 71. člena ZS, ko zaradi nedoseženega soglasja predsednikov nižjih sodišč o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča. V teh primerih bi ista oseba najprej odločala o razporeditvi sodnika, kasneje pa sodelovala pri odločanju o pravnem sredstvu sodnika zoper to razporeditev. Razporejenim sodnikom v teh primerih torej ni omogočeno pravno sredstvo pred nepristranskim in neodvisnim organom, je presodilo Ustavno sodišče. Zato je zaključilo, da izpodbijana tretja poved šestega odstavka 71. člena ZS v delu, v katerem določa pristojnost personalnih svetov za odločitev o pritožbi zoper letni razpored sodnikov, ni v skladu z načelom neodvisnosti sodnikov iz 125. člena URS.

Pripravil: Patricij Maček


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.