c S

Višje plače za sodnike

11.06.2024

Ustavno sodišče je po presoji ustavnosti Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) odločilo, da se pri določanju sodniških plač upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so veljali na dan 1. 6. 2012, usklajeni z inflacijo od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023.

Ustavno sodišče je z novo odločbo U-I-8/24-23 zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega, petega in šestega odstavka 5. člena ZSPJS, v kolikor se nanašajo na usklajevanje sodniških plač, ter drugega odstavka 10. člena v zvezi s Prilogo 1 in Prilogo 3 ZSPJS, kolikor se nanašajo na sodnike, saj je Ustavno sodišče v predhodni zadevi že ugotovilo protiustavnost ureditve (odločba U-I-772/21). Na podlagi takratne odločitve bi Državni zbor moral zakon ustrezno spremeniti ali sprejeti novega, s katerim bi odpravil izgubo realne vrednosti sodniških plač in uzakonil nadaljnje redno usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo ter zagotovil primerljivost sodniških plač s poslanskimi. Ker se to ni zgodilo, je Sodni svet vložil ponovno zahtevo za oceno ustavnosti, s katero je med drugim predlagal, da se za vse sodnike kot del plače določi še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1.071,59 evra bruto, ta višina pa naj bi pomenila razliko med najnižjo plačo okrajnega sodnika in najnižjo plačo poslanca (torej razliko med 48. in 56. plačnim razredom). Predlagali so tudi redno usklajevanje sodniških plač, vse predlagane rešitve pa naj bi se uporabljale od 1. 6. 2023, ko je bila ugotovljena neskladnost z Ustavo.

Ustavno sodišče je v zvezi z nespoštovanjem odločbe Ustavnega sodišča U-I-772/21 najprej poudarilo, da so odločbe Ustavnega sodišča obvezne ter da jih morajo vsi državni organi, vključno z zakonodajalcem, spoštovati in izvrševati. To pravilo izhaja že iz načela delitve oblasti (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave), izrecno pa je to določeno v tretjem odstavku 1. člena > Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS): vsi državni organi so dolžni spoštovati in izvrševati odločbe, ki jih sprejme Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če ne bi bilo tako, Ustavno sodišče posameznikom in pravnim osebam ne bi moglo zagotoviti učinkovitega varstva njihovega ustavnopravnega položaja. Sodišče je tako pritrdilo sodnemu svetu, da bi se moral Državni zbor na odločbo Ustavnega sodišča U-I-772/21 pravočasno odzvati s sprejetjem ustreznega zakona ter da njegova zakonodajna neodzivnost pomeni kršitev načel pravne države (2. člen Ustave) in načela delitve oblasti (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave).

Ob tem je Ustavno sodišče še dodatno opozorilo, da če katera veja oblasti ne izvrši odločbe Ustavnega sodišča, ki ureja položaj druge veje oblasti, s tem še posebej grobo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti – ne le zaradi opustitve dolžnosti spoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, temveč tudi po vsebini. Gre namreč za poseg v zahtevo po spoštovanju ustavno določenih razmerij med tremi vejami oblasti (zakonodajno, izvršilno in sodno), kot izhajajo iz načela delitve oblasti, katerega bistveni del je zahteva po obstoju zavor in ravnovesij, ki temelji na ustavnopravni prirejenosti (enakopravnosti) posameznih vej oblasti. Neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena protiustavnost ureditve ustavnega položaja sodnikov, namreč pomeni očitno zapostavljanje sodne veje oblasti in njeno podrejanje drugima dvema vejama oblasti – vladi, ki kot predlagatelj zakonodajalcu ne predloži zakonodajnega predloga, s katerim bi izvršil odločbo Ustavnega sodišča, in zakonodajalcu, ki (tudi sam) ne odpravi ugotovljene kršitve.

Glede določitve načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-772/21 je Ustavno sodišče poudarilo svojo pristojnost, da skladno s 40. členom ZUstS začasno vstopi na polje zakonodajalca s sprejetjem prehodne začasne odločitve, ki sicer ni zakon, ima pa moč zakona. Pri tem mora Ustavno sodišče ravnati pazljivo in z ustrezno mero samoomejevanja. V sistemu delitve oblasti je Ustavno sodišče sicer res varuh ustavnosti, ki ima končno odgovornost za zagotavljanje, da vse veje oblasti ostajajo v okvirih Ustave, vendar mora tudi spoštovati meje, ki izhajajo iz njegovega ustavnega položaja, in ne sme posegati v pristojnosti zakonodajne veje oblasti.

Bistvena vsebina načela delitve oblasti namreč ni le v tem, da nobena od vej oblasti ne posega v pristojnosti druge, ampak tudi v tem, da nobena ne opušča dejavnosti, ki jih je znotraj svojega delokroga dolžna opraviti. To še zlasti velja za primer, ko ji je taka dolžnost naložena s sodno odločbo. Pravilo, da morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil (tako kot tudi vse fizične in pravne osebe), vključno z zakonodajalcem, upoštevati, spoštovati in izvrševati sodne odločbe, tudi odločbe Ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države. Nespoštovanje sodnih odločb pomeni zanikanje vladavine prava in vzpostavljanje pravno nevezane in neomejene oblasti.

Ker je v odločbi U-I-772/21 Ustavno sodišče ugotovilo, da so v obdobju od 1. 6. 2012 do konca maja 2023 plače sodnikov zelo občutno izgubile realno vrednost, je z novo odločbo Ustavno sodišče odločilo le glede uskladitve plačnih razredov sodnikov s stopnjo rasti življenjskih stroškov. Ob navedenem Ustavno sodišče še posebej poudarja, da način izvršitve, določen s to dopolnilno odločbo, ne pomeni določanja plač sodnikov v smislu določanja višine plačila, ki naj pripada sodnikom za opravljanje sodniške službe, za urejanje česar je gotovo prvi poklican zakonodajalec.

Z namenom odprave navedene protiustavnosti je Ustavno sodišče kot način izvršitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-772/21 določilo, da se pri izračunu plač sodnikov rednih sodišč za plačilo sodniške službe od 3. 1. 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-772/21, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so veljali na dan 1. 6. 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023. Pri izračunu stopnje rasti cen življenjskih potrebščin se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin v navedenem obdobju.

Ustavno sodišče je kot plačne razrede, ki jih je treba uskladiti s stopnjo inflacije in ki se bodo upoštevali pri izračunu sodniških plač na podlagi načina izvršitve, določilo plačne razrede, v katere so bile sodniške funkcije uvrščene na dan 1. 6. 2012. Za takšno rešitev se je odločilo zato, ker je s 1. 6. 2012 začela veljati (končna) ureditev sodniških plač, sprejeta kot odgovor na odločbo U-I-159/08, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost ureditve sodniških plač in ki jo je v odločbi U-I-772/21 presojalo Ustavno sodišče.

Odločba Ustavnega sodišča je neposredno izvršljiva. Sodniške plače, ki naj bi bile (preračunano) višje za 26,2 odstotka, se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plač v septembru 2024 za opravljeno sodniško službo v avgustu.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.