Nov Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1) ohranja nekatere rešitve starega zakona (na primer vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob), uvaja pa tudi precej novosti (na primer možnost izdelave predhodnega mnenja, možnost združitve pravd in vzorčni postopek).
Ustavno sodišče je februarja lani z odločbo U-I-4/20 razveljavilo stari Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), saj je bil ta od 4. do 7. člena v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, prav tako je tudi 40. člen zakona na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oziroma ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje (152. člen > Ustave RS). Na podlagi razveljavitve 40. člena ZPSVIKOB je ustavno sodišče razveljavilo še vse preostale, izpodbijane in neizpodbijane določbe zakona, saj je omenjeno določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki je tesno povezano z vsemi drugimi določbami ZPSVIKOB in jih celo osmišljuje.
ZPSVIKOB-1 tako ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena > Zakona o bančništvu (ZBan-1), omogoča učinkovito sodno varstvo; dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ter objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi (1. člen ZPSVIKOB-1).
V 3. členu ZPSVIKOB-1 je določeno, da se odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije uveljavlja le na podlagi ZPSVIKOB-1, do odškodnine pa je nekdanji imetnik upravičen, če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (4. člen). V primerjavi s starim zakonom novi ne določa več pavšalnega nadomestila v višini 80 odstotkov vrednosti za tiste nekdanje imetnike, ki v letu 2013 niso presegli določenega praga dohodka.
Za postopek po ZPSVIKOB-1 se uporablja Zakon o pravdnem postopku (ZPP), in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih, če pa je vložena kolektivna odškodninska tožba, se smiselno uporablja Zakon o kolektivnih tožba (ZKolT). Za odločanje v postopkih po ZPSVIKOB-1 je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (6. člen).
Glede dostopa do vseh dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris kvalificiranih obveznosti bank, ZPSVIKOB-1 ohranja rešitve iz starega zakona. Gre za vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob (II. poglavje novega zakona), možnost dostopa do dodatnih dokumentov prek sodišča (22. člen v povezavi s 27. členom ZPSVIKOB-1) in podobno.
V III. poglavju novi zakon ureja t. i. predhodno mnenje. To je novost, ki bo pripomogla k temu, da bodo nekdanji imetniki lahko ocenili možnost uspeha v pravdi. Sodišče na predlog Vlade, Banke Slovenije ali nepridobitnega reprezentativnega interesnega združenja imenuje skupino neodvisnih strokovnjakov (odbor, ki je podrobneje določen v 24. in 25. členu ZPSVIKOB-1), ki pripravi izvid (ugotovitev) in predhodno mnenje o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri.
Odbor pripravi osnutek predhodnega mnenja v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju odbora v virtualni podatkovni sobi in ga pošlje sodišču, sodišče pa ga vroči predlagateljem v pripombe in dopolnitve, ki se lahko podajo v 30 dneh od prejema (sedmi odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1). Odbor na podlagi pripomb v nadaljnjih treh mesecih pripravi predhodno mnenje, ki ga sodišče objavi v virtualni podatkovni sobi (deseti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1). Če odbor ugotovi, da bi vsi ali samo nekateri imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, slednje pomeni izhodišče vladi, da pripravi poravnalno shemo (26. člen ZPSVIKOB-1).
Postopek s tožbo je določen v IV. poglavju zakona. V 27. členu je določeno, da lahko tožnik s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi le obstoj obveznosti povrnitve škode, medtem ko lahko postavitev zahtevka po višini pridrži v skladu s 40. členom ZPSVIKOB-1. Tožba se vloži zoper Banko Slovenije. Novi zakon ureja tudi možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe (28. člen ZPSVIKOB-1), s čimer je zajeta problematika vlaganja veliko tožb in s tem preobremenjenost sodstva, saj je nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank več kot 100.000. Zakon tako določa rok za vložitev kolektivne tožbe, vročanje in odgovor na tožbo.
ZPSVIKOB je v primeru več vloženih tožb urejal združitev zadev, takšni rešitvi pa novi zakon sledi in v 32. členu ureja združitve pravd. Če kolektivna odškodninska tožba ni vložena v roku ali če sodišče vložene kolektivne odškodninske tožbe ne odobri, sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi posamezne pravde, v katerih so tožniki različnih redov kvalificiranih obveznosti in njihovi zahtevki izvirajo iz iste odločbe Banke Slovenije, ter jih obravnava v vzorčnem postopku v skladu z ZPP.
Če sodišče ugotovi, da so tožbeni zahtevki po podlagi utemeljeni, izda o tem sodbo o temelju, v kateri ugotovi, v kolikšni meri obstaja obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznosti banke (39. člen ZPSVIKOB-1). Tožnik mora nato najpozneje v enem mesecu od vročitve pravnomočne sodbe o temelju postaviti zahtevek o višini odškodnine (40. člen). S pravnomočnostjo sodb po ZPSVIKOB-1, ki se glasijo na Banko Slovenije kot toženo stranko, preidejo obveznosti plačila po teh sodbah na Republiko Slovenijo (42. člen).
Novi zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
