c S

Pravica do obrazložene sodne odločbe s sodišču lastno ubeseditvijo

05.06.2024

Navzven razviden in zaznaven proces presoje sodišča ni izpolnjen, kadar sodišče svojo presojo v obsežnem delu obrazloži z dobesednimi prepisi navedb oziroma besedami ene od strank, pa čeprav se z njimi strinja, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Up-97/20 z dne 4. aprila 2024. Takšno ravnanje po oceni Ustavnega sodišča pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

Oris konkretnega primera

Ustavno sodišče je pojasnilo, da je v tem primeru pritožnica sodišču prve stopnje očitala, da je sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka obrazložilo z dobesednimi prepisi navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka. V podkrepitev svojih navedb je ustavni pritožbi priložila izvod sklepa sodišča prve stopnje, v katerem je na straneh od 5 do 16 označila dele sklepa, ki so dobesedni prepis navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka. Ustavno sodišče je ob primerjavi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje z odgovorom nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka ugotovilo, da pritožničine trditve držijo. Ob tem je ugotovilo, da so prepisi tudi deli izpodbijanega sklepa, ki jih pritožnica kot takšnih ni označila.

Ustavnopravno vprašanje

Ustavno sodišče se je tako srečalo z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo postopka v obsežnem delu prepisalo navedbe nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka, kršilo katero od zatrjevanih ustavnih pravic pritožnice.

Pravica do obrazložene sodne odločbe

Zapisalo je, da iz dosedanje ustavnosodne presoje izhaja, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen URS. Zahteva po obrazloženi sodni odločbi po eni strani izhaja iz pravice stranke do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, ki strankam zagotavlja, da se v postopkih pred sodišči in drugimi organi v kontradiktornem postopku izjavijo glede okoliščin, pomembnih za odločitev, ter podajo svoja pravna naziranja. Obveznost sodišča, ki logično izhaja iz te pravice stranke, je, da se z navedbami strank seznani, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih morda ni enostavno prezrlo, je poudarilo Ustavno sodišče.

To je še opozorilo, da dolžnost obrazložiti sodno odločbo ni le sestavina pravice stranke do izjavljanja, temveč je tudi samostojna razsežnost pravice do poštenega postopka. Pravica do obrazložene sodne odločbe ima torej po prepričanju ustavnih sodnikov tudi samostojno naravo, ki izhaja iz 22. člena URS. Ustavnopravni pomen obrazložitve namreč ni le v manifestaciji tega, da je sodišče izpolnilo svojo obveznost slišati. Njena izvirna vrednost je v zagotavljanju uvida v razloge za odločitev samega po sebi, in to zlasti stranki, ki v postopku odločanja o svoji pravici, obveznosti oziroma pravnem interesu ni bila uspešna. V tem se kaže avtonomna narava obrazloženosti kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega postopka, ki je prav tako eden od vidikov enakega varstva pravice iz 22. člena URS, je bilo jasno Ustavno sodišče. Po naziranju slednjega je torej obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, sodišče pa mora z njo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.

Ustavno sodišče je razlogovalo, da je obrazložena sodna odločba tako tudi zunanji izraz tega, da je pravdno sodišče o utemeljenosti zahtevka ali, kot v predstavljeni zadevi, o utemeljenosti predloga za obnovo postopka odločilo na podlagi lastne presoje navedb strank, izvedenih dokazov kot tudi lastnega razumevanja postopkovnih in materialnih določb. Sodišču lastna presoja utemeljenosti zahtevka ali pravnega sredstva je lahko po mnenju Ustavnega sodišča razvidna le tako, da se odraža navzven, to je prek obrazložitve. Navzven razviden in zaznaven proces presoje sodišča pa ni izpolnjen, kadar sodišče svojo presojo v obsežnem delu obrazloži z dobesednimi prepisi navedb oziroma besedami ene od strank, pa čeprav se z njimi strinja, je poudarilo Ustavno sodišče in hkrati opozorilo, da pa to ne pomeni, da se sodišče v svoji odločitvi ne sme opreti na navedbe strank, stališča pravne teorije ali obstoječo sodno prakso. Pač pa se mora tudi v razlogovanju obrazložitve odražati, da je sodna odločba rezultat sodnikove lastne presoje, je še dodalo Ustavno sodišče.

Zaključek

V tem primeru ta zahteva po presoji Ustavnega sodišča ni bila spoštovana. Sodišče prve stopnje si je po oceni Ustavnega sodišča obrazložitev dela sklepa, v katerem je opravilo presojo utemeljenosti predloga za obnovo postopka, v zelo obsežnem delu izposodilo iz odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka. Pri tem v nasprotju s trditvami nasprotne stranke ni šlo zlasti za prepise argumentov in stališč iz sodnih odločb v primerljivih zadevah ali stališč pravne teorije, temveč v veliki meri tudi za prepise, ki so pomenili vsebinsko presojo predloga pritožnice za obnovo postopka in presojo njegove pravočasnosti, je opozorilo Ustavno sodišče. To je zato presodilo, da obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče odločalo o utemeljenosti predloga pritožnice za obnovo postopka, glede na obsežne prepise navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka ne odraža sodišču lastne presoje utemeljenosti in pravočasnosti predloga. Sodišče prve stopnje je s tem po prepričanju ustavnih sodnikov kršilo pravico pritožnice iz 22. člena URS.

Pripravil: Patricij Maček


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.