c S

Za prvo in hkrati najtežjo kršitev se učencu ne sme izreči vzgojnega opomina

10.06.2024 Članek se kritično opredeli do postopka izrekanja najstrožjega vzgojnega ukrepa - vzgojnega opomina, kot ga določa 60.f člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn).1 Problem trenutne zakonodaje je, da se izrek vzgojnega opomina predvideva le v situacijah, ko so bili učencu že predhodno izrečeni drugi vzgojni ukrepi in dejavnosti.2 Če učenec izvede kršitev prvič in gre hkrati za najtežjo kršitev, šola učencu vzgojnega opomina ne sme izreči, temveč je učenec podvržen milejšim vzgojnim ukrepom. Takšno stališče je stališče Inšpektorata RS za šolstvo (v nadaljevanju: inšpektorat),3 s katerim pa se ni mogoče strinjati ne s pravnega ne z vzgojnega vidika.

Stališče inšpektorata

Stališče inšpektorata, da se učencem za najtežjo kršitev lahko izreče najstrožji vzgojni ukrep - vzgojni opomin - izključno in le takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva zakonska pogoja:

1. učenec krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in

2. vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena, odpira pomembne dvome in vprašanja o ustrezni interpretaciji in uporabi zakonskih določb ter namena vzgoje in izobraževanja.

Inšpektorat se pri svojem "induktivnem razmišljanju" sklicuje na zakonsko določbo prvega odstavka 60.f člena ZOsn. Na tej podlagi izpeljuje splošno pravilo, da se učencu lahko izreče najstrožji vzgojni ukrep - vzgojni opomin - zgolj ob upoštevanju načela postopnosti, pri tem pa ne upošteva načel sorazmernosti4 in pravičnosti.5

Če parafraziramo, je to potem tako, kot če sodnik ne bi smel izreči zaporne kazni storilcu, ko prvič izvede težje kaznivo dejanje, ampak šele takrat, ko prejšnje kazni na storilca ne bi imele učinka, ker v kazenskem zakoniku ne bi bila predvidena možnost izreka zaporne kazni ob povzročitvi prvega in hkrati težjega kaznivega dejanja, kar bi bilo absurdno, kot je absurdna tudi sedanja zakonska ureditev, ki ne predvideva možnosti izreka najstrožjega vzgojnega ukrepa ob prvi in hkrati najtežji kršitvi učenca. V luči srednješolske zakonodaje, ko se dijaka že ob prvi in najtežji kršitvi lahko celo izključi iz šole, je vse skupaj še toliko bolj nerazumljivo tudi z vidika širšega razumevanja načela postopnosti in prehoda posameznika iz osnovnošolskega v srednješolsko obdobje, ko se od njega že pričakuje določena stopnja odgovornosti, prevzemanja odgovornosti za svoja ravnanja in poznavanje prava do te mere, da je posameznik za izvajanje najtežjih kršitev lahko celo izključen iz šole.

Ob sedanji osnovnošolski zakonodaji, utečeni praksi inšpektorata in splošno slabem stanju pravne kulture mladoletnikov večina dijakov na začetku prvega letnika srednje šole6 ne pozna 27.a člena Zakona o gimnazijah (ZGim)7 in 56.a člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1),8,9 predvsem pa ju ne poznajo tisti dijaki, ki bi ju najbolj morali poznati, in so zato ob izključitvi ali pogojni izključitvi močno presenečeni, ker so bili v osnovni šoli navajeni na milejšo obravnavo. Osnovna šola bi vendarle morala biti neke vrste "pripravljalnica" za mladostnikov postopni prehod v zrelejše in bolj odgovorno srednješolsko obdobje, tudi pri poznavanju posledic za najtežje kršitve.

Interpretacija 60.f člena ZOsn

Slehernemu bralcu je zdaj že povsem jasno, da 60.f člen ZOsn ne ureja oziroma le delno ureja situacijo vzgojnega delovanja, kadar učenec v šolskem letu prvič izvede najtežjo kršitev in ima do tistega trenutka "prazno vzgojno kartoteko". Naj ponazorimo na primerih iz prakse. Prvi primer opisuje učenca, ki med šolskim letom večkrat izvaja kršitve šolskih pravil ali pa jih celo stopnjuje, zato mu šola izreče vzgojni opomin. Drugi primer opisuje učenca, ki v šolskem letu izvede prvo in hkrati najtežjo kršitev in zoper katerega šola postopa skladno z načelom postopnosti izreče milejši ukrep od vzgojnega opomina, kar je, upoštevaje načelo individualizacije v povezavi z okoliščinami primera, lahko povsem razumljiva odločitev zakonodajalca. Tretjega primera, ko učenec izvede prvo in hkrati najtežjo kršitev, za katero bi, upoštevaje vse okoliščine primera ter načelo sorazmernosti, pravičnosti in individualizacije, učencu moral biti izrečen najstrožji ukrep, zakonodaja ne določa. Takšna zakonska obravnava najtežjih kršitev se zdi težko razumljiva ob dejstvih, da prvi in drugi vzgojni opomin za učenca nimata pravnih posledic in da se med cilje osnovnošolskega izobraževanja uvrščajo spodbujanje posameznikovega moralnega razvoja, vzgajanje in izobraževanje za dejavno vključevanje v demokratično družbo, globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi ter vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote.10

Trenutna zakonodajna ureditev, podkrepljena s stališči inšpektorata, učencu podarja "zakonski bonus" do enkratnega poskusa najtežje kršitve, kar pomeni, da učenec ob prvi in hkrati najtežji kršitvi lahko pričakuje izrek milejšega ukrepa, kot je vzgojni opomin.

Gre v primeru vzgojnega opomina za pravno praznino ali togo nadrejenost načela postopnosti nad načeloma sorazmernosti in pravičnosti?

Vsakdanja šolska praksa

V vsakdanji praksi učenec drugega učenca poškoduje z ostrim predmetom ali udarcem, snema sošolca v toaletnih prostorih in posnetek objavi na družbenem omrežju, izvaja grobo verbalno nasilje, prinese orožje ali drugo nevarno stvar, ki jo uporabi, ipd., pa mu za storjeno kršitev ne bo smel biti izrečen vzgojni opomin, razen če razrednik lahko izkaže, da je v preteklosti šola za učenca že izvajala vzgojne ukrepe in vzgojne dejavnosti, ki pa niso dosegli vzgojnega učinka, da bi učenec prenehal izvajati kršitev. Inšpektorat ravnateljem na njihovo vprašanje, zakaj ne smejo izreči najstrožjega ukrepa in kako naj potem postopajo, pojasni, da šola v takih primerih lahko dejanje učenca prijavi pristojnim organom, vzgojno pa postopa tako, kot določa prvi odstavek 60.f člena ZOsn. V praksi to pomeni, da šola ne bo izrekla vzgojnega opomina in ne bo pripravila individualiziranega vzgojnega načrta za učenca (IVN),11 v katerem bi opredelila konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala, ampak bo v skladu s svojim internim aktom - pravili šolskega reda - izrekla milejši vzgojni ukrep, kar pomeni, da vzgojni ukrep lahko ne bo sorazmeren teži kršitve niti ne bo pravičen v odnosu do drugih učencev, tistih, ki so žrtve medvrstniškega nasilja, in tistih, ki izvajajo lažje kršitve.

Drugi in tretji vzgojni opomin

Kot že pojasnjeno, šola ob prvem vzgojnem opominu za učenca pripravi in izvaja individualiziran vzgojni načrt, s tem pa so na stežaj odprta vrata, da se učencu že za lažjo kršitev lahko izreče drugi vzgojni opomin, saj je zakonska predpostavka načela postopnosti bila izpolnjena že ob prvem vzgojnem opominu.

Ob tem se porajajo vprašanja: Zakaj zakonodaja ne določa strožjih pogojev za izrek drugega in tretjega vzgojnega opomina, čeprav lahko ima ta za posledico celo prešolanje učenca brez soglasja staršev? Koliko časa, če sploh, obstaja časovna omejitev za izvajanje IVN, preden se učencu lahko izreče drugi in kasneje tretji opomin?

V praksi namreč pogosto prihaja do situacije, ko šola za učenca še niti ne uspe pripraviti IVN, pa učenec v tem vmesnem obdobju ponovno izvede kršitev, za katero mu šola že izreče drugi vzgojni opomin, in potem oblikuje IVN skupaj za prvi in drugi vzgojni opomin. Ali gre za pravilno postopanje šole ali ne, nam trenutna zakonodaja ne posreduje odgovora, bi bilo pa v primeru tretjega vzgojnega opomina in posledično možnega prešolanja učenca takšno postopanje šole lahko predmet sodnega postopka, saj se postopek prešolanja izvaja po določbah zakona o upravnem postopku.12

Če na kratko povzamem, bi lahko rekli, da velja velika zadržanost pri izreku prvega vzgojnega opomina in precejšnja lahkotnost pri izrekanju drugega in tretjega vzgojnega opomina, s to razliko, da prvi in drugi vzgojni opomin nimata pravne posledice, medtem ko jo tretji vzgojni opomin lahko ima, če pride do prešolanja učenca.

Trenutna zakonodaja obravnava vse tri opomine enako, po enakih materialnih in procesnih določbah. In postopek se pri vseh treh opominih zaključi na enak način - z izdajo obvestila o vzgojnem opominu,13 zoper katerega lahko učenec in njegovi starši pisno podajo ugovor razredniku ali šolski svetovalni službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole, šola pa jim mora podati pisni odgovor v 30 dneh, sicer starši, če ne prejmejo odgovora oziroma z njim niso zadovoljni, lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor.14 Iz navedenega izhaja, da se tudi tretji vzgojni opomin, ki ima lahko pravno posledico, ne izdaja s pisnim obrazloženim sklepom po določbah Zakona o upravnem postopku, kot to velja za srednje šole,15 ampak preprosto z obvestilom, v primeru ugovora na izvajanje vzgojnega delovanja pa šola poda staršem in učencu le odgovor...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Nina Ana Jäger: Za prvo in hkrati najtežjo kršitev se učencu ne sme izreči vzgojnega opomina

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 14-15, 2024

>> ali na portalu uporabniške pakete!
-----------------------------------

Opombe:
1 Ur. l. RS, št. 81/06 - UPB in nasl.
2 Prvi odstavek 60.f člena ZOsn določa, da se učencu lahko izreče vzgojni opomin, ko krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.
3 Avtorica je seznanjena z dokumentacijo svojih strank (osnovnih šol), iz katere izhaja stališče inšpektorata. Avtorica tega članka se je v enem izmed inšpekcijskih nadzorov šole dne 26. septembra 2022 pisno odzvala, med drugim na stališče inšpektorata o izrekanju vzgojnih opominov, in prejela odgovor glavnega inšpektorja dr. Simona Slokana dne 5. decembra 2022, št. 069-56/2022/8: "Smo pa vaše pisanje v smislu strokovnega razvoja šolske inšpekcije obravnavali tudi na strokovnem posvetu šolskih inšpektorjev, kjer smo sprejeli stališča, kako v podobnih zadevah ravnati, istočasno pa smo z vidika potreb opolnomočenosti sistema v okviru omenjene tematike ponovno pozvali MIZŠ o morebitnim eksplicitnejšim določbam zakonodaje."
4 Vzgojni ukrep bi moral biti sorazmeren teži kršitve.
5 Vzgojni ukrep za najtežje kršitve bi se moral po teži razlikovati od ukrepa za lažje kršitve.
6 Z dijaki, starši in učitelji srednjih šol se avtorica redno srečuje v okviru izvajanja pravne pomoči vsem šolskim akterjem. Tradicionalno pa se že na začetku šolskega leta srečuje z dijaki prvega letnika nekaterih slovenskih gimnazij.
7 Ur. l. RS, št. 1/07 - UPB in nasl.
8 Ur. l. RS, št. 79/06 in nasl.
9 Predmetna člena taksativno naštevata najtežje kršitve oziroma razloge za izključitev dijaka iz šole.
10 Glej 2. člen ZOsn.
11 Glej četrti odstavek 60.f člena ZOsn.
12 Glej 60.a člen ZOsn.
13 Obvestila o vzgojnem opominu načeloma nimajo obrazložitve oziroma njenih bistvenih prvin po vzoru 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, iz tega razloga pa odločitve o vzgojnem opominu niti ni možno preizkusiti.
14 Glej 60.g člen ZOsn.
15 Glej 9. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18, 70/19): "(1) O vzgojnem ukrepu se dijaku vroči pisni sklep v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa. (2) Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu."


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.