>> Na kaj morate biti pozorni pri odrejanju drugega dela ali dela na domu?
V okoliščinah, ko se izvajajo ukrepi zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (upoštevanje karantene, samoizolacija in drugi posebni ukrepi), je možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju, na primer na domu. To možnost dopušča 169. člen > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.



Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po obstoječi zakonodaji in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna ter potrebna. Pri tem morajo biti delodajalci pozorni na primernost delovnega mesta, vidik delovnega časa, zagotovitev delovnih sredstev, varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov ter varnost in zdravje pri delu.

Ko delodajalec odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je treba takoj, ko je to mogoče, obvestiti o opravljanju dela na domu Inšpektorat RS za delo.

>> O zbiranju podatkov o letalskih potnikih po pojasnila na SEU
Ustavno sodišče je prekinilo postopek za oceno ustavnosti zakona o nalogah in pooblastilih policije v delu, ki se nanaša na zbiranje podatkov o letalskih potnikih. Pred odločitvijo želi pridobiti presojo Sodišča EU o skladnosti nekaterih določb evropske direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih z evropsko listino o temeljnih pravicah.

>> Potrjeni obsodilna sodba in kazen za umor
Celjski višji sodniki so zavrnili pritožbo obrambe 37-letnega Jake Ulčnika za umor Milenka Penave marca 2005 v Bosni in Hercegovini. S tem je sodba postala pravnomočna, Ulčnik, ki sicer za umor svojega brata in poskus umora bratovega dekleta že prestaja 30-letno kazen, pa je dobil še 15-letno kazen.

>> Zadeva Gratel
Tožilka Bojana Podgorelec je ljubljanskemu višjemu sodišču na javni seji predlagala razveljavitev sodbe okrožnega sodišča v zadevi Gratel, v kateri je bil ljubljanski župan Zoran Janković oproščen očitanih kaznivih dejanj prejemanja podkupnine.

>> Zaupanje v delovanje tožilstva in policije
Predstavniki pravosodnega in notranjega ministrstva ter vrhovnega državnega tožilstva in policije so včeraj govorili o krepitvi zaupanja v delovanje tožilstva in policije za izboljšanje operativnega dela na tej ravni. Strinjali so se, da se v okviru obstoječe delovne skupine preučijo uredbo o sodelovanju, ki ureja vprašanja obveščanja tožilstva s strani policije in usmerjanja policije s strani tožilstva.

>> Razkrite sumljive bančne transakcije
Konzorcij preiskovalnih novinarjev je razkril sumljive bančne transakcije, ki so jih ameriške banke med 2000 in 2017 predložile uradu za preprečevanje finančnega kriminala. Dokumenti niso nujno dokaz o nezakonitem ravnanju, ponujajo pa vpogled v pretakanje denarja sumljivega izvora. Nanašajo se tudi na fizične osebe in podjetja iz Slovenije.

>> Odhodki zaradi epidemije večji za tri milijarde evrov
DZ je sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za tri milijarde evrov, prihodki pa bodo precej manjši od doslej načrtovanih. Državna blagajna bo leto končala z rekordne 4,2 milijarde evrov primanjkljaja.

>> Katere ukrepe vsebuje peti protikoronski zakon?
Vlada je včeraj obravnavala predlog zakona o demografskem skladu in predlog petega protikoronskega zakona z nujnimi ukrepi za obvladovanje in blaženje posledic covida-19. Med ukrepe naj bi uvrstili dodatek za delo zaposlenih, ki so v neposrednem stiku z obolelimi s covidom-19, nadomestilo za starše mlajših otrok v karanteni, podaljšanje čakanja na delo za določene panoge ter ponovno izplačilo temeljnega dohodka prizadetim samozaposlenim.

>> Kdaj zastara terjatev neizplačanega regresa?
Za zastaranje neizplačanega regresa velja splošni petletni zastaralni rok, saj na podlagi 202. člena ZDR-1 terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Medtem ko so obresti od neizplačanega regresa za letni dopust, ki jih lahko delavec zahteva ob neizplačilu regresa, stranska terjatev, ki zastara v roku treh let.

>> Zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo Doline Triglavskih jezer
Upravna enota Radovljica je zavrnila denacionalizacijski zahtevek Nadškofije Ljubljana, s katerim ta terja, da se ji v naravi vrne nepremičnine na območju Doline Triglavskih jezer, slapa Savice in priobalnega pasu Bohinjskega jezera. Kot je namreč ugotovila, naj Cerkev v času nacionalizacije ne bi bila njihova lastnica.

>> Informacijski pooblaščenec o merjenju temperature zaposlenih
Informacijski pooblaščenec ob napovedanem ukrepu obveznega merjenja temperature zaposlenih opozarja, da morajo biti ukrepi prilagojeni glede na konkretna tveganja v posameznih situacijah in da je treba vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

Bil sem sredi branja medijskega poročila o ameriškem zveznem sodniku, ki je ukrepe, s katerimi se je omejilo uresničevanjem temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, na las podobne tistim, ki so veljali v Sloveniji med uradno razglašeno pandemijo, označil za neustavne in jih pospremil s sporočilom oblasti: dobri nameni in izjemne okoliščine še ne odvežejo oblasti od spoštovanja zakonitosti in ustavnosti pri sprejemanju ukrepov. Zadeva bo zelo verjetno kmalu prišla pred Vrhovno sodišče ZDA. Slovensko ustavno sodišče pa je bilo, četudi dokaj počasno, vendarle hitrejše. Po sili razmer. Od podrobnega branja ameriške zadeve me je odvrnila javna objava odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-83/20. Z njo je US storilo prav tisto, kar se je ameriški sodnik odločil preprečiti.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

dr. Urban Vrtačnik:
Razdelitev skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev v luči notranjega prava in prava EU

dr. Maria Škof:
Poznavanje evropskega prava in postopek predhodnega odločanja

Timon Hren:
Problematika priglasitve in odmere stroškov zagovornikov ex offo

dr. Nana Weber:
Nekatere dileme vrednotenja odvetniških stroškov

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Skrajšani delovni čas gostinskih obratov
21. septembra je začela veljati sprememba Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS, ki določa, da je po novem opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih in nastanitvenih obratih dovoljeno samo od 6. do 22.30 ure. Z včeraj sprejeto spremembo > Odloka - prečiščeno besedilo, ki je začela veljati danes, pa je določeno, da omenjena časovna omejitev obratovanja ne velja za dejavnost dostave jedi, za sobno strežbo v nastanitvenih obratih ter za osebni prevzem jedi. Poleg tega sprememba določa, da morajo gostje obrat zapustiti v 30 minutah po zaprtju, če v obratih strežejo le preproste jedi oz. v 60 minutah, če strežejo tudi zahtevnejše jedi.

>> V primeru bližnjega stika maske obvezne tudi na prostem
Novi Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki je začel veljati 19. septembra, določa obvezno uporabo zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oz. prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 2 metra. Poleg tega morajo med poukom maske nositi tudi učenci od 7. razreda naprej, dijaki in študenti, ko v razredih ni mogoče zagotoviti predpisane medosebne razdalje 1,5 m.

>> Javni poziv sodnikom
Sodni svet je objavil javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju. Prijave lahko kandidati pošljejo do 22. oktobra, kandidaturi pa morajo priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz 62. člena Zakona o sodiščih.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 123 - 126

 

>> Novi pakt brez obveznih kvot za premeščanje?
Evropska komisija je včeraj predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja. Izjemno kompleksen sistem temelji na prožni, a še vedno obvezni solidarnosti.

>> Rešitev za kratkoročno oddajanje stanovanj
Sodišče EU je pritrdilo francoskemu zakonu, po katerem morajo ponudniki stanovanj za kratkoročni najem, kot je denimo Airbnb, za tovrstno dejavnost pridobiti dovoljenje občine. Odločitev bo podlaga za nadaljnje korake zavezništva 22 evropskih mest, ki so EU nedavno pozvali k vzpostavitvi strožjih pravil na tem področju.

>> Avstrija neuspešna pri spodbijanju državne pomoči jedrski energiji
Avstriji na Sodišču EU ni uspelo s pritožbo na odločitev Splošnega sodišča, ki je julija 2018 zavrnilo njeno pritožbo na zeleno luč Evropske komisije iz 2014 za državno pomoč investitorju v novo britansko jedrsko elektrarno Hinkley Point.

>> Sankcije EU proti podjetjem upravičene
Sankcije, ki jih je Evropska unija zaradi konflikta v Ukrajini uvedla proti ruskim podjetjem, kot je naftni velikan Rosneft, so upravičene in primerne za izvajanje pritiska na Rusijo zaradi njene vloge v krizi, je pretekli teden odločilo Sodišče EU.

>> Opozorilo Poljski zaradi pravic manjšin in vladavine prava
Evropski parlament je pretekli teden z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi stanja vladavine prava na Poljskem, neodvisnosti pravosodja in spoštovanja temeljnih pravic manjšin na Poljskem. Nespoštovanje neodvisnosti pravosodja in pravic LGBTI je velikanski dokaz kršitve vrednot EU.

>> Shema Sure bo lahko zaživela
Evropska shema Sure za pomoč pri zaščiti delovnih mest in zaposlenih zaradi posledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo, v okviru katere bo na voljo 100 milijard evrov posojil z jamstvi članic EU, bo lahko zaživela. Države unije so zaključile nacionalne postopke in s komisijo podpisale sporazume o jamstvih v višini 25 milijard evrov.

>> Bruselj odobril koncentracijo Mercatorja in Fortenove
Evropska komisija je v skladu z uredbo EU o združitvah odobrila koncentracijo skupine Fortenova in Mercatorja. S tem je izpolnjen še en pogoj za prenos Mercatorja z Agrokorja na Fortenovo, soglasje za ta korak pa mora Fortenova dobiti še od bank upnic Mercatorja in srbskega varuha konkurence.

>> EU o pogajanjih z Londonom
Pogajanja z Združenim kraljestvom za zdaj niso prinesla bistvenega napredka, čeprav se čas za dogovor izteka. Poleg tega so že tako krhko sodelovanje močno načeli britanski načrti za sprejetje zakona o notranjem trgu, ki bi omogočil kršitve ločitvenega sporazuma.

>> Brez soglasja o sankcijah proti Minsku
V EU zaradi blokade Cipra še vedno ni soglasja o sankcijah proti odgovornim za volilne goljufije in nasilje v Belorusiji. V Nikoziji podporo sankcijam pogojujejo s sankcijami proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni.

>> Enoten pristop k testiranju na koronavirus
Evropska komisija je pretekli teden objavila priporočila za enoten pristop k testiranju na novi koronavirus v Evropski uniji. Med drugim se je zavzela za to, da od testa do seznanitve posameznika z rezultatom ne sme miniti več kot 24 ur.

>> Koordinator za boj proti rasizmu
Evropska komisija je v petek razgrnila akcijski načrt za boj proti rasizmu, ki predvideva uvedbo položaja evropskega koordinatorja na tem področju. Od članic EU se do konca leta 2022 pričakuje nacionalne načrte za boj proti rasizmu.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Kazenski zakonik (KZ-1) je od objave leta 2008 doživel devet posegov v besedilo. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu KZ-1.

V časovni lestvici je vseh 10 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 243. člena, ki ureja kaznivo dejanje ponarejanja denarja). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

KZ-1 je vsebinsko povezan tudi z več kot 870 strokovnimi članki, več kot 3.460 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 16 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.