V okoliščinah, ko se izvajajo ukrepi zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (upoštevanje karantene, samoizolacija in drugi posebni ukrepi), je možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju, na primer na domu. To možnost dopušča 169. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.
Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po obstoječi zakonodaji in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.
Ko delodajalec odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je treba takoj, ko je to mogoče, obvestiti o opravljanju dela na domu Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: prijave.irsd@gov.si
V spodnjem stališču (verzija 1.0) je MDDSZ natančno opredelilo obveznosti opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju (na domu) zaradi izvajanja ukrepov preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19.
1. Splošno
Sistem urejanja delovnih razmerij delodajalcem omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
Glede na izpostavljeno ureditev je, ne le v času, ko je bila razglašena epidemija, temveč tudi v okoliščinah, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (npr. upoštevanje karantene, samoizolacije in drugih posebnih ukrepov, med katere sodijo tudi ukrepi, ki jih sprejme delodajalec zaradi omejitve tveganja za okužbo), možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju (npr. na domu), saj navedena določba 169. člena ZDR-1 dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.
Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.
2. Pri odrejanju drugega dela ali dela na drugem kraju (na domu) morajo biti delodajalci pozorni na:
• Primernost delovnega mesta
Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu. Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se ne more opravljati delo:
- ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter
- v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.
• Vidik delovnega časa
ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če:
- delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma
- si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno
ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Pri samoorganizaciji delovnega časa ter s tem tudi odmorov in počitkov je torej delavec dolžan spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.
Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu. Tako mora delodajalec tudi za delavca, ki dela na domu, med drugim v evidenco dnevno vpisovati naslednje podatke:
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela.
Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, menimo pa, da je možen tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).
• Zagotovitev delovnih sredstev
Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev:
- delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo.
- glede delovnih sredstev kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno pa je možno, da jih bo zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo; če jih bo zagotovil delodajalec, se v tem primeru nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača.
- doreči je potrebno tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.
• Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov
Priporočljivo je, da se delodajalec opredeli tudi do teh vprašanj. Mednje sodi npr. omogočanje varne povezave v omrežje oz. do informacijskega sistema delodajalca.
• Varnost in zdravje pri delu
Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela, delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. V primeru izjemnih okoliščin, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja. Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma manj tvegana in zdravju neškodljiva dela, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. V takšnem primeru naj delodajalec delavcu poda vsaj ustrezna navodila za varno in zdravo delo.
Ob pričakovanju, da bi lahko ukrep odreditve dela na domu trajal tudi dlje časa, delodajalci lahko naknadno pristopijo k ocenitvi tveganja delovnega mesta na domu, saj je le ta podlaga za sprejem ustreznih ukrepov zagotavljanja varnega in zdravega dela delavcev. Način ocenitve tveganja je v pristojnosti delodajalca, metodologija ali način ocenjevanja tveganja ni predpisan.
Pri manj tveganih delovnih mestih in delovnih okoljih se lahko za ocenitev tveganja namesto ali kot orodje pred ogledom delovnega mesta uporabi pripravljena navodila za ureditev delovnega mesta, vprašalnike, fotografije in podobno. V takšnem primeru je primerno, da se delodajalec na podlagi pridobljenih povratnih informacij posvetuje s strokovnim delavcem za varnost pri delu glede ustreznosti in zadostnosti pridobljenih podatkov za potrebe ocenitve tveganja in sprejetje morebitnih ukrepov oziroma o potrebi po neposrednem ogledu delovnega mesta na kraju opravljanja dela.
Delodajalec ima zaradi svoje temeljne odgovornosti za varno in zdravo delo delavca pravico, da dostopa do kraja opravljanja dela, kar mu zagotavlja, da lahko v kolikor ugotovi, da delovni pogoji ali delovna sredstva ne zagotavljajo varnega in zdravega dela, sprejme potrebne (dodatne) ukrepe.
Večinoma se od doma opravlja pisarniško delo z uporabo računalnikov oziroma delo z zaslonsko opremo, vendar se tudi v praksi lahko od doma opravljajo tudi druga dela, ki zahtevajo pristop k ocenjevanju tveganja z neposrednim ogledom delovnega mesta delavca na njegovem domu oziroma na kraju opravljanja dela.
Usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu so opredeljena v dokumentu »Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu« (4. poglavje), ki je dostopen na Pravna ureditev dela na domu.
3. Vsebina, do katere naj se delodajalec z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju opredeli pri odrejanju dela na domu
Vsebina delovnopravnih upravičenj, ki jih delodajalec in delavec sporazumno dogovorita v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (ne glede na to ali gre za novo zaposlitev ali dogovor o opravljanju dela na domu z delavcem, ki je že zaposlen), je opredeljena v dokumentu »Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu«, ki je dostopen na spletnem naslovu
Ko pa gre za enostransko odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1), naj bo delodajalec pozoren na opredelitev:
- okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
- dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
- dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
- obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
- način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
- delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
- delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
- plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
- dosegljivost delavca, ki dela na domu – kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
- omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
- način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
- napotki glede varnega in zdravega dela od doma.
Predhodno navedeni obseg vsebin je smiselno uporabiti tudi pri odrejanju drugega dela zaradi izjemnih okoliščin, seveda v ustreznem obsegu, ki izhaja iz odrejenega drugega dela.
4. Obveščanje Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu
Ko delodajalec odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je treba takoj, ko je to mogoče, obvestiti o opravljanju dela na domu Inšpektorat RS za delo. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno.
Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: prijave.irsd@gov.si
Vir. MDDSZ, 22. september 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
