EU ima "visokonapetostni politični problem", treba je sinhronizirati oba procesa, je o ciprski blokadi dejal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po zasedanju zunanjih ministrov unije v Bruslju.
Sankcije so načrtovane že od sredine avgusta. Ciper, ki njihovo uvedbo preprečuje, ima sicer tradicionalno dobre odnose z Rusijo, največjo podpornico dolgoletnega beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka.
Ministri so danes med drugim razpravljali o možnosti, da na kazenski seznam, na katerem naj bi bilo okoli 40 odgovornih za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, uvrstijo tudi Lukašenka. Dogovora o tem po Borrellovih besedah še ni.
Vodja slovenske diplomacije Anže Logar je pojasnil, da je sedaj bistveno več članic pripravljenih podpreti vključitev Lukašenka na seznam sankcioniranih kot na neformalnem zasedanju konec avgusta v Berlinu.
O podrobnostih, niti o stališču Slovenije glede vključitve Lukašenka na kazenski seznam, minister ni želel govoriti: "Ta zasedanja so zaprte narave, zato posameznih stališč članic, tudi Slovenije, razumljivo ne morem obelodaniti."
Logar sicer verjame, da bodo voditelji konec tedna uspeli doseči politični dogovor o sankcijah, ki bo sprožil vse druge potrebne formalne odločitve na veleposlaniški oziroma ministrski ravni.
Rešitev za kompleksen politični problem bodo tako poskušali poiskati voditelji članic unije, ki naj bi se na zasedanju v četrtek in petek sicer osredotočili na prihodnje odnose s Turčijo.
Konkretno, uradno odločitev morajo sicer sprejeti ministri. Borrell upa, da bo to mogoče na naslednjem zasedanju zunanjih ministrov, ki bo oktobra v Luksemburgu.
V Bruslju je bila danes tudi vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, ki je EU pozvala k sprejetju sankcij in k uvrstitvi Lukašenka na kazenski seznam. Izpostavila je tudi, da je potreben poziv EU k izvedbi novih volitev v Belorusiji.
Tihanovska, ki se je udeležila neformalnega zajtrka z zunanjimi ministri EU, je te pozvala, naj bodo pogumnejši. "Sankcije so zelo pomembne za naš boj, ker pomenijo pritisk, ki bo tako imenovane oblasti prisilil v dialog z nami," je izpostavila.
Po zajtrku z zunanjimi ministri članic unije je Tihanovska obiskala Evropski parlament, kjer jo je med drugim sprejel predsednik David Sassoli, s katerim sta skupaj podala izjavi za medije. Sassoli je izpostavil, da parlament zavrača izid beloruskih volitev in obljubil nadaljnjo podporo Belorusom.
Tihanovska pa je poudarila, da je njena država v globoki politični krizi, da Lukašenko noče dialoga in da je vsakršna pomoč zelo pomembna, ter pozvala k finančnemu bojkotu beloruske vlade. "Le s pomočjo mednarodne skupnosti bomo zmagali v boju za demokratično Belorusijo," je izpostavila.
Zunanji ministri EU so sicer danes v Bruslju potrdili sankcije za kršitelje embarga na izvoz orožja v Libijo. Unija bo zaradi logistične podpore pri prevozu bojne opreme v Libijo kaznovala tri podjetja iz Turčije, Jordanije in Kazahstana, dva posameznika iz Libije pa zaradi kršitev človekovih pravic v tej državi, so sporočili iz Sveta EU.
Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v unijo za posameznike in zamrznitev premoženja za pravne osebe. Poleg tega je pravnim in fizičnim osebam v EU prepovedano financirati posameznike in pravne osebe na kazenskem sezamu.
Ob upoštevanju današnje odločitve je unija zaradi ogrožanja miru v Libiji doslej s prepovedjo potovanja na svoje ozemlje doslej kaznovala 17 posameznikov, z zamrznitvijo premoženja pa 21 posameznikov in 19 pravnih oseb.
EU spoštovanje embarga ZN na izvoz orožja v Libijo nadzoruje z vojaško operacijo Irini, ki je nasledila sporno operacijo Sophio za boj proti trgovini z migranti. Embargo nadzira po morju, v zraku in s sateliti.
Embargo na dobavo orožja in vojaške opreme v Libijo in iz države je Varnostni svet ZN uvedel februarja 2011, potem ko se je z uporom proti dolgoletnemu diktatorju Moamerju Gadafiju v Libiji začel boj za oblast.
Zunanji minister Logar se je ob robu zasedanja v okviru priprav na slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta sestal z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom in z evropskim komisarjem za okolje Virginijusom Sinkevičiusom. Ena od osrednjih tem je bila vodna diplomacija.
Logar je pogovore z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom, pristojnim za uresničevanje zelenega dogovora, ter s komisarjem za okolje, oceane in ribištvo Sinkevičiusom opisal kot predstavitvene oziroma spoznavne.
Pred sestankoma v komisiji je minister pojasnil, da bo sogovornikoma predstavil načrtovane prioritete slovenskega predsedstva na posameznih področjih, od zelenih tehnologij do vodne diplomacije.
