Potem ko je predsednica Ursula von der Leyen v sredo v govoru o stanju v EU napovedala nov petletni akcijski načrt za boj proti rasizmu, je komisija danes predstavila podrobnosti.
Prva naloga je zagotoviti ustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje na tem področju: okvirnega sklepa za boj proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji iz leta 2008 ter direktive o rasni enakosti iz leta 2000. Če tega ne bo, napoveduje komisija pravne postopke proti kršiteljicam.
Podpredsednica za vrednote in preglednost Vera Jourova ob tem poudarja, da se bodo po potrebi lotili tudi zakonodajnih sprememb. Komisija bo leta 2021 poročala o uporabi direktive o rasni enakosti in do leta 2022 sprejela morebitne nadaljnje zakonodajne ukrepe.
Pomembna novost je uvedba položaja evropskega koordinatorja za boj proti rasizmu. Kdo bo ta položaj zasedel, za zdaj ni znano. Jourova izpostavlja, da imena še nimajo ter da to mora biti zelo usposobljena oseba, ki bo obenem tudi zelo močna osebnost.
Od članic EU se pričakuje, da bodo do konca leta 2022 sprejele nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Komisija bo do konca leta 2021 opredelila glavna načela za pripravo učinkovitih nacionalnih načrtov, do konca leta 2023 pa pripravila prvo poročilo o napredku.
Jourova želi v nacionalnih načrtih poseben poudarek na tem, da se zagotovi boljša perspektiva otrokom in mladim v Evropi.
V Bruslju sicer obljubljajo tudi večjo raznolikost osebja EU, torej upoštevanje tega vidika pri zaposlovanju v institucijah EU. Poleg tega bo komisija uvedla vsakoletno imenovanje evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti ter spomladi prihodnje leto organizirala vrh proti rasizmu.
Bistven element novega načrta je tudi zagotoviti pošteno policijsko obravnavo in varovanje. To je eden ključnih izzivov, povezan z vprašanjem razbijanja stereotipov, je opozorila komisarka za enakost Helena Dalli.
"Nihče se ne rodi rasist," je izpostavila Dallijeva. Po njenem prepričanju je zelo pomembno, da se problem rasizma naslovi že v šolskem kurikulumu. Opozorila je tudi, da je bistveno spremeniti kolektiven pristop od pasivnega k aktivnemu. "Ni dovolj, da nismo rasisti. Biti moramo proti rasizmu," je ponazorila.
Diskriminacija na podlagi rase ali narodnosti je v EU prepovedana, a kljub temu jo je po podatkih evropske agencije za temeljne pravice FRA utrpelo 45 odstotkov prebivalcev severnoafriškega porekla, 41 odstotkov Romov in 39 odstotkov oseb iz podsaharske Afrike.
Povod za ukrepanje komisije je smrt temnopoltega Američana Georgea Floyda zaradi policijskega nasilja med aretacijo v ZDA konec maja, ki je sprožila množične proteste po ZDA in drugod po svetu.
