Star sistem ne deluje več, EU se mora premakniti od ad hoc rešitev k predvidljivemu in zanesljivemu sistemu. Nov pakt ponuja nov začetek ter novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ni vprašanje, ali bodo članice pomagale, temveč, kako bodo pomagale, je ponazorila.
Nujna reforma evropskega azilnega sistema je v zastoju zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Največji izziv pri snovanju novega pakta je bil tako najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov.
Pakt temelji na načelu prožne, a obvezne solidarnosti. Solidarnost bo obvezna v primeru resnih pritiskov na azilni sistem članice in v primeru izkrcanja prebežnikov, rešenih na morju. Članice bodo lahko pomagale pri premeščanju prebežnikov, vračanju nezakonitih migrantov ali z operativno podporo, na primer s krepitvijo zmogljivosti na področju azila, sprejema ali vračanja.
Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju. Članica bo morala vrnitev določenega števila oseb zagotoviti v osmih mesecih (v kriznih časih v štirih mesecih), sicer se bo te osebe premestilo na njeno ozemlje, kjer bo nadaljevala postopek vračanja.
Komisija bo določila solidarnostne kvote za vsako članico glede na njeno velikost in gospodarsko razvitost, a bo lahko članica torej izbrala premeščanje, sponzorstvo vračanja ali kombinacijo obojega. Če ne bo dovolj zanimanja za premeščanje prebežnikov, bo lahko komisija s korekcijskim mehanizmom do določene mere "popravila" solidarnost članice.
Komisija lahko korekcijski mehanizem sproži, če se članica odloči, da bo pomagala samo s krepitvijo zmogljivosti, ne pa tudi pri premeščanju ali vračanju, ter če je preostalih ponudb pri premeščanju za 30 odstotkov ali več premalo glede na komisijino oceno potreb.
Komisijin predlog predvideva tudi finančne spodbude za premeščanje. Članica bo za premeščeno osebo dobila 10.000 evrov, tudi v primeru sponzorstva za vračanje, če vrnitev ne bo uspešna. Če bo premeščena oseba mladoletna, bo finančna spodbuda znašala 12.000 evrov. Dodatno je predviden prispevek 500 evrov za pokritje stroškov premestitve osebe.
Pomemben element novega pakta je tudi nova uredba za pregled prebežnikov z neurejenim statusom, ki naj bi hitro zagotovila ustrezen postopek za obravnavo osebe, ki je prišla v EU, ne da bi izpolnjevala pogoje za vstop. Pregled bo vključeval identifikacijo osebe, zdravstveni in varnostni pregled, odvzem prstnih odtisov in prijavo v zbirko prstnih odtisov Eurodac.
Ta pregled bo treba izvesti v bližini zunanje meje v največ petih dneh. Po pregledu bo za vsakega posameznika odločeno, ali gre v postopek pridobitve azila ali v postopek vračanja, na meji ali ne. Članice bodo vzpostavile neodvisni nadzorni mehanizem, s katerim bodo nadzorovale tudi spoštovanje načela, da ne sme biti množičnega vračanja prebežnikov.
Če bo oseba po omenjenem pregledu prosila za azil, bo primer obravnavan na meji, če gre za državljana države z nizko stopnjo priznane mednarodne zaščite, če gre za goljufijo ali zlorabo ali če pomenijo tveganje nacionalni varnosti. Za preostale bo veljal običajni azilni postopek. Azilni postopek na meji ne sme trajati dlje kot 12 tednov.
Po novih pravilih bo treba odločitev o vrnitvi izdati sočasno z negativno odločitvijo glede azila. V kriznih časih bo mogoče postopke na meji v povezavi z azilom in vračanjem podaljšati za osem tednov.
Zajeten in kompleksen sveženj vključuje deset dokumentov. Ključna je nova uredba o upravljanju azila in migracij, ki nadomešča najbolj sporen del prejšnjega migracijskega svežnja, predlog spremembe dublinske uredbe iz leta 2016. Dublinska uredba je bila sprejeta leta 2003, ko je nasledila je dublinsko konvencijo iz leta 1997, in nato spremenjena leta 2013.
Sveženj sestavljajo še nova uredba o pregledu prebežnikov, nova uredba o solidarnosti v krizah in primeru višje sile, predloga sprememb uredb o azilnih postopkih in o zbirki prstnih odtisov Eurodac, priporočila glede pripravljenosti na krize, preseljevanja in operacij reševanja na morju, nove smernice glede ukrepanja proti tihotapcem migrantov in sporočilo komisije.
Slovenijo, ki je junija v skupnem pismu z višegrajsko četverico, Estonijo in Latvijo izrazila odločno nasprotovanje obveznemu premeščanju, moti, da nov pakt temelji na načelu obvezne solidarnosti, je v prvem odzivu na današnji predlog Bruslja za STA dejal govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. Pričakuje, da se bodo razprave vrtele predvsem okoli te teme.
V Bruslju izpostavljajo zavedanje, da s paktom nihče ne bo zares zadovoljen. Prvi odzivi članic so različni. Italijanski premier Giuseppe Conte je predlog pozdravil, avstrijski notranji minister Karl Nehammer pa je posvaril pred morebitnim obveznim premeščanjem prebežnikov. Na Madžarskem so do predloga kritični.
