Nujna reforma evropskega azilnega sistema je v zastoju zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Največji izziv pri snovanju novega pakta je bil tako najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov.
Solidarnost prožna, a še vedno obvezna
Pakt temelji na načelu prožne, a v določenih okoliščinah obvezne solidarnosti. Solidarnost bo obvezna v primeru resnih pritiskov na azilni sistem članice in v primeru izkrcanja prebežnikov, rešenih na morju. Članice bodo lahko pomagale pri premeščanju prebežnikov, vračanju nezakonitih migrantov ali z raznimi oblikami operativne podpore, na primer s krepitvijo zmogljivosti na področju azila, sprejema ali vračanja.
Sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov
Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju. Članica bo morala vrnitev določenega števila oseb zagotoviti v osmih mesecih (v kriznih časih v štirih mesecih), sicer se bo te osebe premestilo na njeno ozemlje, kjer bo nadaljevala postopek vračanja. Bistveno je, da se teh oseb na njeno ozemlje ne bo premestilo z namenom, da tam ostanejo, temveč z namenom, da se zagotovi njihova vrnitev.
Korekcijski mehanizem
Komisija bo določila solidarnostne kvote za vsako članico glede na njeno velikost in gospodarsko razvitost, a bo lahko članica torej izbrala premeščanje, sponzorstvo vračanja ali kombinacijo obojega. Če ne bo dovolj zanimanja za premeščanje prebežnikov, bo lahko komisija s korekcijskim mehanizmom do določene mere "popravila" solidarnost članice.
Komisija lahko korekcijski mehanizem sproži, če se članica odloči, da bo pomagala samo s krepitvijo zmogljivosti, ne pa tudi pri premeščanju ali vračanju, ter če je preostalih ponudb pri premeščanju za 30 odstotkov ali več premalo glede na komisijino oceno potreb.
Prispevek članice pri premeščanju je v tem primeru določen pri polovici alokacije, ki ji je dodeljena po ključu razdelitve. Članica lahko še vedno prispeva s sponzorstvom vračanja namesto sodelovanja pri premeščanju. Pri tem se tudi ustrezno zmanjša njen predviden prispevek pri krepitvi zmogljivosti.
Finančne spodbude za premeščanje
Komisijin predlog predvideva tudi finančne spodbude za premeščanje. Članica bo za premeščeno osebo dobila 10.000 evrov, tudi v primeru sponzorstva za vračanje, če vrnitev ne bo uspešna. Če bo premeščena oseba mladoletna, bo finančna spodbuda znašala 12.000 evrov. Dodatno je predviden prispevek 500 evrov za pokritje stroškov premestitve osebe.
Pregled prebežnikov z neurejenim statusom omejen na pet dni
Pomemben element novega pakta je nova uredba za pregled prebežnikov z neurejenim statusom, ki naj bi hitro zagotovila ustrezen postopek za obravnavo osebe, ki je vstopila v EU, ne da bi izpolnjevala pogoje za vstop. Pregled bo vključeval identifikacijo osebe, zdravstveni in varnostni pregled, odvzem prstnih odtisov in prijavo v zbirko prstnih odtisov Eurodac.
Ta pregled bo treba izvesti v bližini zunanje meje v največ petih dneh. Po pregledu bo za vsakega posameznika odločeno, ali gre v postopek pridobitve azila ali v postopek vračanja na meji ali ne. Članice bodo vzpostavile neodvisni nadzorni mehanizem, s katerim bodo nadzorovale tudi spoštovanje načela, da ne sme biti množičnega vračanja prebežnikov.
Azilni postopek na meji ne sme trajati več kot 12 tednov
Če bo oseba po omenjenem pregledu prosila za azil, bo primer obravnavan v skladu s postopkom na meji, če gre za državljana države z nizko stopnjo priznane mednarodne zaščite, če gre za goljufijo ali zlorabo ali če pomenijo tveganje nacionalni varnosti. Za preostale bo veljal običajni azilni postopek. Azilnega postopka na meji prav tako ne bo mogoče uporabiti v primeru otrok brez spremstva in družin z otroki, mlajšimi kot 12 let. Azilni postopek na meji ne sme trajati dlje kot 12 tednov.
Odločitev o vrnitvi bo treba izdati sočasno z negativno odločitvijo o azilu
Po novih pravilih bo treba odločitev o vrnitvi izdati sočasno z negativno odločitvijo glede azila. V kriznih časih bo mogoče postopke na meji v povezavi z azilom in vračanjem podaljšati za osem tednov.
Zajeten in kompleksen sveženj desetih dokumentov
Zajeten sveženj vključuje deset dokumentov. Ključna je nova uredba o upravljanju azila in migracij, ki nadomešča najbolj sporen del prejšnjega migracijskega svežnja, predlog spremembe dublinske uredbe iz leta 2016.
Sicer pa so v svežnju še nova uredba o obravnavi prebežnikov z neurejenim statusom, nova uredba o solidarnosti v krizah in primeru višje sile, predlog spremembe uredbe o azilnih postopkih, predlog spremembe uredbe o evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov Eurodac, priporočilo glede pripravljenosti na krize, priporočilo o preseljevanju, priporočilo glede operacij reševanja na morju, nove smernice glede ukrepanja proti tihotapci migrantov in sporočilo komisije.
Bruselj, 23. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
