>> Zakaj se je Slovenija odločila za tožbo pred ESČP?
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice(ESČP) je razsodil, da sodišče ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, saj Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) vladam ne dovoljuje uporabe mehanizma meddržavne tožbe za obrambo pravic pravnih oseb, ki niso nevladne organizacije. Odločitev je dokončna.



Za tožbo se je Slovenija odločila po številnih poskusih po razpadu skupne države, da bi se uredilo vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij, ko med drugim tako sporazum o nasledstvu kot tudi dogovor z Mokric nista pripeljala do rešitve tega vprašanja kot tudi vprašanja starih deviznih vlog. Polovica hrvaških podjetij, ki jih je tožila LB, več kot 40, je šla medtem v stečaj.

Veliki senat je odločitev utemeljil s tem, da 34. člen EKČP določa, da lahko pravna oseba vloži tožbo na ESČP, če je nevladna organizacija v okviru pomena tega člena. Pomen tega je zagotoviti, da država v istem primeru ne more nastopati hkrati kot tožeča in tožena stranka. 33. člen, ki govori o meddržavni tožbi, pa ne omogoča, da bi država kot tožnica branila pravice pravne osebe, ki ni nevladna organizacija in ki torej po 34. členu ne bi bila upravičena do vložitve individualne tožbe, je zapisal veliki senat v sodbi.

Slovenija obžaluje, da ESČP ni pristopilo k vsebinski obravnavi zadeve, si pa bo kljub temu tudi nadalje prizadevala, da se na politični ravni in v diplomatskih stikih doseže dogovor o rešitvi terjatev LB na Hrvaškem. Profesorica za pravo EU dr. Janja Hojnik je sodbo ocenila kot pričakovano, vsebinsko pa se z njo ne strinja povsem.

Na Hrvaškem so izpostavili, da je ESČP sprejelo vse hrvaške argumente, da je odločitev sodišča dokončna in da Slovenija ne more več sprožiti novih postopkov na ESČP na podlagi enakih dejstev.

>> Izvirni problem sodbe VSRS X Ips 4/2020
Razlog, da je sploh prišlo do sodbe X Ips 4/2020, je bila zahteva prosilca za vpogled v tožilski spis v končani zadevi, ne v predkazenskem postopku, o čemer je pretežno govora v prispevku Omejitev dostopa do dokumentov v tožilskih spisih je utemeljena, kjer avtorica navaja, "da vsaka ustavna pravica seže natanko do tja, kjer trči v pravico drugega človeka". To seveda drži, ampak iz tega tudi izhaja, da imata pravico obe strani/stranki, in odločitev izključno v korist ene izmed strani neposredno izniči pravico druge strani.

>> Odbora DZ za objavo vseh pravnomočnih sodb sodišč
Odbora DZ za pravosodje in za notranje zadeve sta v petek na skupni seji pristojnemu ministrstvu predlagala spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja na način, da bi med informacije, ki so jih organi dolžni dati na splet, uvrstili tudi pravnomočne sodbe vseh sodišč. Opozorili so tudi na napačno razlago majske sodbe vrhovnega sodišča (VSRS Sodba X Ips 4/2020).

>> Sodni svet razrešil Roblekovo
Sodni svet je razrešil sodnico Janjo Roblek s funkcije predsednice Okrožnega sodišča v Kranju, je razvidno iz zapisnika četrtkove seje sveta. Odločitev izhaja iz dlje časa trajajočih nepravilnosti pri uvrščanju sodnikov v plačne razrede. Roblekova pa je pojasnila, da je napake odkrila sama in jih tudi odpravila, ter napovedala upravni spor.

>> Predlogu novele ZKP se v DZ obeta podpora
Predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da se predlogu novele zakona o kazenskem postopku obeta podpora. Podporo so mu namreč napovedali v koaliciji, medtem ko mu v opoziciji nasprotujejo. Moti jih predvsem člen, ki vsakomur daje pravico zaprositi za podatke iz kazenskega spisa na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Predlog uvaja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi glavno obravnavo, določa tudi možnost videokonferenčnega opravljanja narokov. Tožilcem omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi povečalo ekonomičnost odločanja tudi pozneje v sodni fazi postopka, podaljšuje tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev.

>> Dostop do podatkov iz kazenskopravnih evidenc
Podatke iz kazenskopravnih evidenc je po novem mogoče pridobiti brez varnega elektronskega podpisa (nov odlok). Zahtevek za potrdilo s podpisanim izpolnjenim obrazcem je zdaj mogoče vložiti preko elektronske pošte na naslov ministrstva za pravosodje. Od sobote veljajo tudi novosti glede pridobivanja podatkov iz prekrškovnih evidenc (novela > pravilnika).

>> Spremembe referendumske zakonodaje
Ministrstvo za javno upravo je v postopek javne razprave posredovalo osnutek novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Novela zakona na novo ureja postopke nadzora nad ustavnostjo, zakonitostjo in poštenostjo referendumskega postopka, predvideva pa tudi elektronsko zbiranje 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma.

>> Polemično o prihodnji obdavčitvi motornih vozil
DZ se je seznanil z vladnim predlogom za prenovo obdavčitve motornih vozil. Po novem bo pri odmeri davka odločilna okoljska komponenta, čemur nihče ne nasprotuje, se je pa med poslanci razvnela burna razprava, ali je res pravi trenutek za zniževanje stopnje davka za najdražje avtomobile.

>> Za vpogled v telefon potreben sodni nalog
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ob spremembi ukrepa (6. člen novega odloka), ki omogoča prehajanje občinskih meja tudi za uporabnike aplikacije #Ostanizdrav, poudarja, da mora biti uporaba aplikacije prostovoljna. Odlok odpira več vprašanj, iz njega ni jasno, kaj pomeni za varstvo osebnih podatkov. Spomnili so, da je za vpogled v telefon potreben sodni nalog.

>> Epidemija podaljšana še za 30 dni
Vlada je včeraj pričakovano podaljšala razglasitev epidemijE še za 30 dni od 18. decembra naprej, sprostila delovanje nekaterih kulturnih ustanov v regijah z boljšo epidemiološko sliko in podaljšala subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za šest mesecev, do konca junija 2021. Na včerajšnji seji je tudi podaljšala začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, in sicer do 10. januarja.

>> Vloga za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov
Vloga za dodelitev pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je že na voljo, in sicer je dostopna zgolj na eDavkih. Rok za oddajo vloge je 31. december 2020. Finančna uprava bo nakazala pomoč do 20. januarja 2021.

>> Odnosi s Hrvaško nič več v ospredju zunanje politike
Odnosi s Hrvaško so v minulem letu z novo vlado pod vodstvom Janeza Janše prešli v ozadje slovenske zunanje politike. Morda tudi spričo sodnih porazov zaradi arbitražne razsodbe in zaščite terana, predvsem pa, ker želi zunanja politika postati ambicioznejša. A ob koncu leta se Hrvaška z enostranskimi načrti v Jadranu vrača "na agendo".

>> Hrvaška bi morala najprej uresničiti arbitražno razsodbo
Hrvaška bi se morala s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju, je menil profesor mednarodnega pomorskega prava dr. Marko Pavliha. Opozoril je predvsem na to, da se bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Finančna razbremenitev občin
Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), ki bo začel veljati 30. decembra in se bo uporabljal od 1. januarja 2021, za zmanjšanje izdatkov in povečanje prihodkov občin ter zmanjšanje njihovih administrativnih bremen spreminja in dopolnjuje določbe kar 12 zakonov, za katere smo pripravili prečiščena besedila. ZFRO med drugim zvišuje upravno takso za lokacijsko informacijo, uvaja tarifo za upravno takso za izdelavo potrdila o pogojih za spreminjanje meja parcele, določa RS (in ne več občine) kot plačnika mrliških pregledov in obdukcij, ter prenaša financiranje družinskega pomočnika z občin na državo.

>> Začasna omilitev nekaterih ukrepov za zajezitev epidemije
Vlada je omilila nekatere ukrepe, in sicer je do 23. decembra v omejenem obsegu sproščen javni potniški promet, odpirajo se lahko frizerski saloni, cvetličarne, avtopralnice in kemične čistilnice. V osrednjeslovenski, goriški, obalno-kraški in gorenjski statistični regiji pa je uporabnikom aplikacije #Ostanizdrav dovoljeno gibanje zunaj občine prebivališča. Od včeraj je v vseh regijah zaščitna maska na odprtih javnih krajih in prostorih obvezna le, če ne bo mogoče vzdrževati najmanj dvometrske medosebne razdalje. Na povezavi si lahko ogledate trenutno veljavne odloke in sklepe za zajezitev epidemije.

>> Začasni ukrepi v upravnih zadevah
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah, ki je začel veljati 11. decembra in velja do konca epidemije, vendar najdlje tri mesece, določa začasne ukrepe za zavarovanje položaja strank in omogočanja odločanja organov v upravnih zadevah, organe, na katere se nanašajo začasni ukrepi, in veljavnost začasnih ukrepov. Odlok tako med drugim določa, da se vloge lahko vložijo po elektronski poti tudi brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom.

>> Uveljavljanje zahtevkov iz 23. člena PKP6
15. decembra je začel veljati Pravilnik o postopku in rokih za uveljavljanje zahtevkov iz 123. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, ki določa postopek in roke za uveljavljanje zahtevkov za sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se zagotavljajo v proračunu RS. Pravilnik se uporablja za delodajalce v javnem sektorju, zasebne izvajalce socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe, ter zasebne vrtce s koncesijo in zasebne vrtce.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 182 - 189

 

Vse kaže, da bo zadeva Novič naposled zastarala. Do epiloga se bo iztekla sicer formalnopravno korektno in »po postopku«, brez kršitev, ki bi jih lahko očitali posameznim sodnikom ali drugim postopkovnih udeležencem. Izdana bo zavrnilna sodba in dr. Novič bo dokončno svoboden človek. Za prestane muke v priporu bo lahko terjal odškodnino, kar mu bo gotovo slaba uteha, če je res nedolžen, kajti v javnosti bo za vedno ostala senca dvoma. Nam vsem pa bo ostal najmanj grenak priokus, če že ne bomo imeli občutka, da se je zgodila nova blamaža.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

Lovro Jurgec:
Pravna narava klavzul o odškodovanju v slovenskem pravu

Borut Leskovec, Gregor Kovačič:
Podružnice v postopkih javnega naročanja

Tamara Drobnič:
Zastaranje odškodninskega zahtevka zoper (nekdanjega) člana organa vodenja gospodarske družbe

Urška Kupec:
Možnosti upnika za zavarovanje denarne terjatve, kadar ima dolžnik premoženje v tujini

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Izvzetje objektivne odškodninske odgovornosti
Objektivno gledano je sicer škodni dogodek v primeru trka dveh udeležencev v prometu vselej posledica njunega skupnega delovanja in je tako nevarna stvar vselej eden od naravnih vzrokov nesreče. V določenih primerih pa je ravnanje oškodovanca tako izjemno, naglo, nenadno, nerazumno, da od imetnika nevarne stvari ni mogoče pričakovati, da bo nanj računal. V takih izjemnih primerih lahko ravnanju oškodovanca pripišemo pomen izključnega vzroka nesreče.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 203.000 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Uspešni igralci spletnega pokra imajo status potrošnika
Sodišče EU je odločalo o predlogu slovenskega vrhovnega sodišča v zadevi, povezani z vprašanjem, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem na spletu, status potrošnika. Odločilo je (zadeva C-774/19), da ga ima. Pravna razlaga bo po navedbah vrhovnega sodišča pomembna tudi za nadaljnje pojmovanje primerljivih dejavnosti, ki postajajo vse bolj priljubljene.

>> Izrek sodbe proti Sloveniji zaradi arhivov ECB
Sodišče EU, ki presoja tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank, naj bi danes sprejelo sodbo. Gre za precedenčen primer, ki bo pojasnil, kateri so privilegiji in imunitete institucij EU.

>> EP potrdil uredbo o pogojevanju sredstev z vladavino prava
Evropski parlament je včeraj potrdil večletni finančni okvir EU za obdobje 2021-2027, ki je ključni del svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19.Včeraj pa so tudi potrdili uredbo, ki omogoča zadržanje izplačil iz evropskega proračuna državam, kjer bodo ugotovljene kršitve vladavine prava. Hkrati unija tudi zagotavlja zaščito končnim upravičencem pred posledicami tovrstnih neizplačil, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Uredba se bo od 1. januarja 2021 uporabljala za vse sklade EU z deljenim upravljanjem. Voditelji članic EU so sicer 11. decembra potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje. Bistvo kompromisa je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.

>> Nova pravila za velika tehnološka podjetja
Evropska komisija je v torek predstavila osnutek novih pravil za poslovanje velikih tehnoloških podjetij, s katerimi naj bi omejila njihovo moč in trgu zagotovila pravičnejše konkurenčne pogoje. Podjetja bi bila po predlogu lahko kaznovana z globo v višini do deset odstotkov prihodkov, med možnimi sankcijami pa je tudi začasna izključitev s trga.

>> 47,5 milijarde evrov za regije
Evropski parlament je odobril sveženj za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (React-EU) v višini 47,5 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena blažitvi neposrednih posledic koronavirusne krize v regijah EU.

>> Ozka pot do dogovora z Londonom
Evropska unija in Združeno kraljestvo sta v pogajanjih o prihodnjih odnosih po brexitu naredila odločilen napredek, je včeraj ocenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Ne morem vam reči, ali bomo dosegli dogovor ali ne, lahko pa vam sporočim, da obstaja pot do dogovora, čeprav ozka," je dejala v govoru pred evropskimi poslanci.

>> Nove sankcije proti Belorusiji
Članice EU so sprejele nove sankcije proti Belorusiji zaradi nasilnega zatrtja protestov proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, so povedali viri pri EU. Na seznamu za sankcije je 29 posameznikov ter sedem podjetij in organizacij, so dodali.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je doživel že 36 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZIZ.

V časovni lestvici je tudi vseh 37 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 258. člena ZIZ - domnevana nevarnost). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

V zakonodajni sledi lahko spremljate vse stopnje priprav in sprejemanja vplivov na zakon.

ZIZ je vsebinsko povezan tudi z več kot 950 strokovnimi članki, več kot 12.500 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in odločbami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih zakona, kjer je omogočeno dodajanje opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
31. december 2020		Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD)
1. januar 2021		Zakon o upravnih taksah (ZUT)
1. januar 2021		Zakon o vodah (ZV-1)
1. januar 2021		Stanovanjski zakon (SZ-1)
1. januar 2021		Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
1. januar 2021		Zakon o financiranju občin (ZFO-1)
1. januar 2021		Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
1. januar 2021		Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
1. januar 2021		Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
1. januar 2021		Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
1. januar 2021		Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1)
1. januar 2021		Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
1. januar 2021		Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1)
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)
1. januar 2021		Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021)
1. januar 2021		Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122)
1. januar 2021		Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO)
1. januar 2021		Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
1. januar 2021		Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
1. januar 2021		Zakon o gasilstvu (ZGas)
1. januar 2021		Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz)
1. januar 2021		Zakon o notariatu (ZN)
1. januar 2021		Zakon o vojnih invalidih (ZVojI)
1. januar 2021		Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN)
1. januar 2021		Zakon o vojnih veteranih (ZVV)
1. januar 2021		Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
1. januar 2021		Zakon o javnih financah (ZJF)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.