Kot je namreč danes v imenu predlagatelja, poslanske skupine SDS, ugotavljal Branko Grims, se na portalu Sodna praksa trenutno objavlja večino sodb vrhovnega sodišča in višjih sodišč in le manjši del sodb prvostopenjskih sodišč. Po njihovem prepričanju pa bi morale biti objavljene vse sodbe. Zato je po njegovem nujno, da se vse sodbe, razen tistih, kjer zakon izrecno določa drugače, jasno opredeli kot informacije javnega značaja, ki so jih sodišča vseh stopenj dolžna objaviti na spletu.
Slovenska ustava namreč določa, da so sojenja javna in da se sodbe izrekajo javno, poleg tega javna dostopnost sodb omogoča nadzor nad delom sodišč in pomembno prispeva k oblikovanju sodne prakse, je dejal.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič meni, da bi morale biti sodbe vseh sodišč na zahtevo dostopne javnosti, se ji pa zdi smiselno, da se to področje nasploh ureja z zakonom o sodiščih in ne z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Podobno je menil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Ko gre za samo objavo sodb, se je treba po besedah Kozlovičeve vprašati, kakšne cilje želijo s tem doseči, in na tej podlagi določiti merila. Če je cilj poenotenje sodne prakse, potem je smiselno objavljati sodbe vrhovnega sodišča in obdelano sodno prakso, je izpostavila kot primer.
Države imajo sicer na tem področju različne prakse, sodbe nižjih sodišč pa objavljajo le, če je to v interesu prava, je povedala.
Na vrhovnem sodišču so po besedah njegove predstavnice Tine Brecelj prepričani, da je trenutna zakonska podlaga za objavo sodb zadostna, ker pa se pri tem pojavljajo različne razlage, ne nasprotujejo morebitni dodatni jasnejši ureditvi v zakonu o sodiščih.
Na vrhovnem sodišču po njenih besedah že zdaj posredujejo vse sodbe zainteresirani javnosti, sodbe anonimizirajo in objavijo na portalu Sodna praksa. Trenutno na vrhovnem sodišču teče tudi projekt, po katerem bi objavljali tudi izbrane prvostopenjske odločitve, ki prispevajo k razvoju sodne prakse. Je pa opozorila, da objava sodb zaradi potrebne anonimizacije zahteva veliko kadra.
V razpravi so se člani odbora večina strinjali, naj bodo sodbe sodišč javno objavljene, so pa nekateri poslanci tudi opozorili, da si sodišča trenutno napačno razlagajo majsko odločitev vrhovnega sodišča in pravnomočnih sodb več ne želijo posredovati zainteresiranim, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Ministrica Kozlovičeva in poslanka Maša Kociper (SAB) sta pri tem opozorili, da si nekateri napačno razlagajo omenjeno sodbo vrhovnega sodišča, saj da se ta ne nanaša na dostop do sodb, ampak na vpoglede v tožilske in sodne kazenske spise.
Vrhovno sodišče je določilo, da pri vpogledu v kazenski spis velja zakon o kazenskem postopku, ki določa, da lahko v spis vpogleda le tisti, ki ima za to pravni interes, in da ne velja zakon o dostopu do informacij javnega značaja, je povedala Kociprova.
Ker je vrhovno sodišče v isti odločitvi odločilo, da za vpogled v kazenski spis velja področna zakonodaja in ne zakon o dostopu do informacij javnega značaja po besedah Dejana Kaloha (SDS) obstaja bojazen, da se bodo na svoje področne predpise začeli sklicevati tudi na drugih področjih, denimo na področju bančništva ali trga vrednostnih papirjev, in zainteresiranim ne bodo več želeli posredovati informacij javnega značaja.
Željko Cigler (Levica) in Tina Heferle (LMŠ) sta sklic današnje seje odborov ocenila kot še eno izražanje nezaupanja v sodstvo s strani SDS. Heferletova je tudi ocenila, da posebne spremembe zakonodaje, ko gre za področje javnosti dela sodstva, niso potrebne.
Ljubljana, 11. decembra (STA)
Foto: STA
