Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič novela zagotavlja pravno podlago za delovanje evropskega javnega tožilca v Sloveniji, ko gre za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU.
Tožilcem omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi povečalo ekonomičnost odločanja tudi pozneje v sodni fazi postopka, podaljšuje tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev.
Predlog uvaja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi glavno obravnavo, določa tudi možnost videokonferenčnega opravljanja narokov.
Na predlog SDS in NSi je bilo že na odboru za pravosodje sprejeto dopolnilo, po katerem lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Slednje je v svojem mnenju pozdravila tudi informacijska pooblaščenka.
Takšna ureditev pa je v opoziciji naletela na precej nasprotovanja, zato predlaga dopolnilo, s katerim bi ureditev črtali.
Po mnenju Tine Heferle (LMŠ) bo predlagana rešitev namreč občutno zmanjšala pravno varnost oseb, ki jim je kaznivo dejanje šele očitano, pa tudi samim žrtvam kaznivih dejanj. "Vsak novinar bo namreč lahko dostopal do podatkov iz kazenskega spisa," je dejala v predstavitvi stališča poslanske skupine. Maša Kociper (SAB) je opozorila, da lahko tovrstni vpogledi tretjih oseb v nepravnomočne zadeve "kontaminirajo sam postopek".
Nasprotno menijo v koaliciji. Po besedah Janeza Moškriča (SDS) predlog znova vzpostavlja stanje pred majsko sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to določilo, da se zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne nanaša na vpoglede v tožilske in sodne kazenske spise. To je privedlo do nevzdržnega stanja, ko zaradi napačne razlage sodbe nekateri upravičenci niso prišli več niti do podatkov o pravnomočnih sodbah, je opozoril.
Predlagana rešitev po oceni Blaža Pavlina (NSi) ne pomeni, da bodo tisti, ki bodo želeli informacije iz kazenskih spisov, te tudi avtomatično prejeli. Ne bodo jih prejeli, če bi razkritje podatkov škodovalo kazenskemu pregonu ali bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je dejal.
V SMC so po besedah Dušana Verbiča vedno do zdaj podpirali vse rešitve, ki gredo v smeri, da se poveča učinkovitost kazenskega postopka in omogoča preglednost delovanja sodišč, take rešitve pa bodo podpirali tudi vnaprej.
Na precej nasprotovanja je že na odboru naletela tudi določba, da mora državni tožilec po prejemu kazenske ovadbe ukrepati brez odlašanja in se v 90 dneh odločiti, ali bo ovadbo zavrgel ali bo zahteval preiskavo ali pa bo vložil obtožni akt. Nekateri so problematizirali tudi določbo, da se uvaja možnost podajanja ločenih mnenj tudi vrhovnim sodnikom, kadar ti odločajo o zahtevi za varstvo zakonitosti.
Meira Hot se je v predstavitvi stališča poslanske skupine SD danes strinjala, da so nekatere rešitve v predlogu nujne, je pa v predlogu tudi nekaj rešitev, "ki so izredno vprašljive, celo ustavno sporne".
V Levici in SNS so prepričani, da bi moralo ministrstvo pripraviti povsem nov zakon, saj je bil trenutni zakon o kazenskem postopku po besedah Dušana Šiška (SNS) do zdaj spreminjan že 15-krat, kar da v zakon vnaša zmedo in kaotičnost.
"Novela primerno sledi težnjam po izboljšanju procesnega dela normativnih pravil kazenskega področja in prinaša veliko dobrodošlih sprememb, ki bodo kazenske postopke nadgradile in izboljšale," pa je nasprotno ocenil Branko Simonovič (DeSUS).
DZ razprave o predlogu novele danes ni končal in bo z njeno obravnavo nadaljeval ob začetku sredinega dela zasedanja.
