Začetek iztekajočega se leta je bil v odnosih s Hrvaško v znamenju šoka zaradi Sodišča EU, ki se je razglasilo za nepristojno odločati v tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji. A hkrati je sodišče državi v sodbi 31. januarja pozvalo, naj storita vse za izvršitev arbitražne razsodbe, ki je Hrvaška še vedno ne priznava.
V vladi pod vodstvom Marjana Šarca so ta poziv Sodišča EU vendarle označili za izpolnitev pomembnega cilja. V Zagrebu so medtem razglasili zmago hrvaških argumentov. Hrvaški premier Andrej Plenković pa je znova pozval Slovenijo k dvostranskim pogajanjem za obojestransko sprejemljivo rešitev.
Jeseni je Slovenijo pretresla še ena sodna odločitev. Splošno sodišče EU je namreč 9. septembra v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, po kateri je ime teran lahko navedeno kot sorta vinske trte na etiketi hrvaških vin. Sodišče je tako potrdilo izjemo za Hrvaško, kot jo je leta 2017 dodelila Evropska komisija.
Z menjavo vlade v Ljubljani 13. marca, ko je premierski položaj prevzel Janez Janša, vodenje zunanjega ministrstva pa Anže Logar, se je reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško umaknilo v sfere tihe diplomacije. Logar je ob začetku mandata napovedal tudi imenovanje posebnega odposlanca za Hrvaško, a tega doslej še ni storil. Kot je pojasnil septembra, za to "še niso izpolnjeni pogoji".
Je pa Logar zagotovil, da je arbitražna razsodba dejstvo, ki ga mora upoštevati tudi nova vlada. Največja vladna stranka SDS je bila sicer vse od začetka zelo kritična do arbitražnega procesa, zato je bilo v zraku vprašanje, ali bi se lahko nova vlada arbitraži odpovedala.
To se ni zgodilo niti ni prišlo do kakih večjih zbližanj stališč med državama glede vprašanja arbitraže. Vsaj javno ne. Obe vztrajata pri svojem - Slovenija, da je treba razsodbo izvršiti, Hrvaška pa, da ta razsodba zaradi kompromitiranega postopka s strani Slovenije sploh ne obstaja.
Po parlamentarnih volitvah na Hrvaškem 5. julija, na katerih si je Plenković še utrdil položaj, je hrvaški premier le pet dni kasneje odpotoval na Otočec na srečanje z Janšo. To je bilo prvo dvostransko srečanje premierjev sosednjih držav po decembru 2017. Minilo je sicer predvsem v znamenju skupnega boja proti pandemiji covida-19, ki je tedaj že dodobra zaposlovala odnose v regiji, zlasti glede turističnih potovanj.
To je bila tudi glavna tema prvega srečanja zunanjih ministrov Logarja in Gordana Grlića Radmana 22. maja na mejnem prehodu Dragonja, kar je bilo prvo srečanje na tej ravni po novembru 2017. Njuni pogovori o skupnih ukrepih v boju proti covidu-19 so se nadaljevali 28. julija v Ljubljani. Glede arbitraže sta oba zgolj ponovila pripravljenost na dialog in konstruktivno reševanje tega vprašanja.
Ali se je dialog o tem začel, ni znano. Na zunanjem ministrstvu so s pojasnili skopi, zagotavljajo pa, da med državama "poteka reden dialog". A je bila Slovenija vseeno presenečena, ko je Hrvaška konec leta napovedala razglasitev izključne gospodarske cone v Jadranu, in to v sodelovanju z Italijo.
Hrvaška in Italija bi si tako razdelili Jadransko morje, Slovenija pa pri tem naj ne bi imela nobenih posebnih pravic, saj da ji tudi arbitražna razsodba ne daje pravice razglasiti izključne gospodarske cone, je pojasnila Andreja Metelko Zgombić s hrvaškega zunanjega ministrstva.
To je sprožilo alarm v Ljubljani in minister Logar se je podal v Rim, kjer so mu zagotovili, da bo v pogovore o tem vprašanju vključena tudi Slovenija. Podobna zagotovila je minuli konec tedna od Plenkovića in italijanskega premierja Giuseppeja Conteja dobil premier Janša, ki je nato napovedal srečanje zunanjih ministrov vseh treh držav na to temo v Benetkah.
A že v ponedeljek je hrvaška vlada sprejela predlog odločitve o razglasitvi hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranu. Hrvaški sabor bo o tem razpravljal predvidoma že v četrtek, Italija in Hrvaška naj bi coni uradno razglasili januarja 2021.
Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, predvsem pa slovenski dostop do odprtega morja, ki ga ob razglasitvi omenjenih con v Jadranskem morju ne bo več, ni povsem jasno.
Odprto bo vprašanje ribolovnih pravic za slovenske ribiče, teoretično je možno tudi "nagajanje" ladjam, ki bodo plule v Luko Koper, ker bi lahko kršile predpise glede plovbe v tej coni. Vse to bo treba urediti v posebnih dogovorih, je za STA nakazal profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha. Menil je, da bi se morala Hrvaška s Slovenijo najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju.
Medtem ko je iz vrst opozicije slišati, da "so nas Italijani in Hrvati izigrali", pojavljajo se celo pomisleki, ali ne gre morda za dogovore "pod mizo" med SDS in HDZ, premier Janša očitke zavrača. Kot je dejal, je zadovoljen, da se bosta Italija in Hrvaška pogovarjali s Slovenijo. Verjame namreč, da prejšnjim vladam kaj takega ne bi uspelo.
Ljubljana, 15. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
