V uradu zastopnika hrvaške vlade pred ESČP so tudi izpostavili, da je odločitev sodišča dokončna in da Slovenija ne more več sprožiti novih postopkov na ESČP na podlagi enakih dejstev.
Dodali so, da je sodišče razsodilo, da je tožba zaradi terjatev LB do hrvaških podjetij nedopustna, ker Slovenija ne more tožiti v imenu Ljubljanske banke zaradi kršenja človekovih pravic. Terjatve izvirajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem.
Spomnili so, da je Slovenija vložila tožbo leta 2016 zaradi kršenja pravice LB do poštenega sojenja, učinkovitega pravnega sredstva, prepovedi diskriminacije in mirnega uživanja lastništva, zaradi načina, na katerega so hrvaške pravosodne in izvršne oblasti ravnale glede terjatev LB do hrvaških podjetij.
LB je na hrvaških sodiščih sprožila številne postopke za poplačilo terjatev do hrvaških podjetij, ki so poslovala večinam v kmetijskem in živilskem sektorju. Poplačilo terjatev je sicer v večini primerov nemogoče, ker so dolžniki v stečaju ali ne obstajajo več. Slovenija je zahtevala tudi izplačilo pravične odškodnine sorazmerno izgubam, ki naj bi jih utrpela zaradi kršenja omenjenih pravic v višini 429,5 milijona evrov, so zapisali na spletni strani hrvaškega zastopstva.
Poudarili so, da je Hrvaška od začetka trdila, da ESČP ni pristojen za odločanje o tožbi, ker je LB vladna organizacija, v lasti slovenske države in pod upravo slovenskega sklada za nasledstvo. ESČP ni pristojen za odločanje o vladnih organizacijah, niti ni namen evropske konvencije o človekovih pravicah zaščita finančnih interesov države, temveč posameznikov in nevladnih organizacij, ki so žrtve kršenja človekovih pravic s strani države, so še zapisali.
Navedli so tudi, da je hrvaška stran tudi trdila, da ni bilo razlike pri vodenju in odločanju v pravosodnih postopkih, v katerih je bila na hrvaških sodiščih LB stranka, glede na druge podobne postopke. Trdila je tudi, da LB v tej zadevi ni izkoristila vseh učinkovitih pravnih sredstev na Hrvaškem, niti ni spoštovala šestmesečnega roka za vložitev tožbe na ESČP.
Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji tiskovni konferenci v Zagrebu ocenil, da je odločitev ESČP "zelo dobra in pozitivna" za Hrvaško. "Na nek način potrjuje tudi konsistentnost Hrvaške pri vprašanju Ljubljanske banke," je izpostavil Plenković, ki je danes stopil pred novinarje po več kot dveh tednih karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom.
Novinarje je med drugim tudi zanimalo, kako vidi nadaljevanje odnosov s Slovenijo. Poudaril je, da pričakuje nadaljevanje reševanja vseh odprtih vprašanj. "Morda je šlo nekoliko pod radarjem, kako smo s premierjem Janšo in z našimi sodelavci razvijali zelo visoko stopnjo dobrih odnosov, zaupanja in mirnega reševanja vseh vprašanj," je dejal hrvaški premier.
Razen nekaj vprašanj, ki so ostala po razpadu nekdanje Jugoslavije, kot so vprašanje meje, LB in jedrske elektrarne Krško, ni drugih odprtih vprašanj. Meni, da je logično, da imata sosednji državi izjemno dobre odnose. V tem kontekstu je tudi omenil, da je premier Janša zastopal Hrvaško na vrhu EU prejšnji teden. "Mislim, da je to dobro in da so signali zelo jasni, trdni in prijateljski," je odgovoril.
