Dodali so, da je odločitev sodišča v Strasbourgu sicer dokončna in zoper njo ni možna pritožba, da pa si bo Slovenija kljub temu "tudi nadalje prizadevala, da se na politični ravni in v diplomatskih stikih doseže dogovor o rešitvi terjatev LB na Hrvaškem".
Izpostavili so, da je meddržavnih postopkov pred ESČP v primerjavi z individualnimi tožbami pred tem sodiščem izjemno malo in da je bila slovenska tožba šele osemnajsta od leta 1956. Posledično sodna praksa v meddržavnih zadevah ni obširna in zaradi politične občutljivosti meddržavnih tožb dopušča sodišču širši manevrski prostor pri razlagi evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
Sodišče je odločilo, da ni pristojno odločati o meddržavni tožbi na podlagi 33. člena konvencije, ker LB po mnenju sodišča ni nevladna organizacija v smislu 34. člena konvencije.
Spomnili so še, da je Slovenija 15. septembra 2016 vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški, ki se nanaša na kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi katerih LB ni mogla izterjati svojih terjatev od hrvaških podjetij. Na podlagi analize o uporabi pravnih sredstev na mednarodni ravni je bila takrat sprejeta odločitev, da je treba storiti vse, kar je pravno mogoče za zaščito interesov LB.
