Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Dániel Karsai proti Madžarski ugotovilo, da država ni kršila pritožnikove pravice do zasebnega življenja, avtonomije in osebnega dostojanstva, s tem ko mu ni omogočila dostopa do evtanazije.

Zakonsko določena stojnina znaša 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja na začetek nakladanja ali razkladanja blaga (po prvi uri zamude). Državni svet (v nadaljevanju: predlagatelj) ji je očital arbitrarnost in očitno nesorazmerje s škodo, ki prevoznikom zaradi zamud dejansko nastaja. Ustavno sodišče pa tem trditvam v odločbi v zadevi U-I-77/24 z dne 13. marca 2025 ni pritrdilo.

Pogodbeni pogoj, ki mladoletnega športnika zavezuje k plačilu dela svojih prihodkov v primeru, da postane profesionalec, je lahko nepošten. Pri presoji takšnega pogoja mora nacionalno sodišče ugotavljati, ali je bil oblikovan jasno in razumljivo, zlasti z vidika ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo za potrošnika. Pri tem mora upoštevati tudi trajanje pogodbenih obveznosti, razmerje med storitvijo in plačilom ter posebni položaj mladoletne osebe.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi RFE/RL Inc. in drugi proti Azerbajdžanu združilo štiri zadeve in ugotovilo, da so nacionalne oblasti kršile svobodo izražanja, zagotovljeno z 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), zaradi nepredvidljivosti zakonodaje, ki je urejala dostop do informacij.

Obdolžencem v kazenskih postopkih za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb mora biti omogočeno, da so obveščeni o zaslišanju mladoletnega oškodovanca, da imajo možnost opazovanja priče med zaslišanjem ali pozneje prek videoposnetka ter da imajo možnost postavljanja vprašanj priči, bodisi neposredno ali posredno.

Nov Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1) nadomešča istoimenski zakon iz leta 2005, ki se je v praksi izkazal za pomanjkljivega in zastarelega, ter skladno z Direktivo Sveta 2001/55/ES (ki jo je v slovenski pravni red prenesel že stari zakon) in Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2022/382 zagotavlja hitro in učinkovito zaščito osebam v stiski ter ureja obveznosti in pravice razseljenih oseb.

Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo izvršbe in prisilno hipoteko le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če je bil sklep o izvršbi razveljavljen, spremenjen ali je bila izvršba ustavljena, ne pa tudi (zgolj) na podlagi izbrisnega dovoljenja upnika.

Poslovni stiki iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 43/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 42/2022 z dne 19. februarja 2025.

Procesni sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev uradne osebe, ni upravni akt, zaradi česar ni mogoče njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Sodno varstvo zoper tak sklep je mogoče v upravnem sporu zoper končno odločitev tožene stranke.

Prednostno poplačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, zapadlih v zadnjem letu, zasleduje ustavno dopusten cilj varovanja finančne vzdržnosti socialnih sistemov, ki so temelj uresničevanja pravice do socialne varnosti. Ukrep je primeren in nujen, saj prispeva k stabilnemu delovanju teh sistemov.

Cilj zakona je normativno jasno in celovito urediti to pomembno področje. Zaradi izpolnjevanja zahtev iz mejnika M49 Načrta za okrevanje in odpornost je Vlada predlagala Državnemu zboru sprejem po nujnem postopku.