Maj 2019, številka 21 / letnik XVII.
Extinguitur crimen mortalitate.
Kaznivo dejanje ugasne s (storilčevo) smrtjo.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> Noveli zakonov o državnem tožilstvu in o odvetništvu
Državni zbor je v torek sprejel novelo > Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in novelo > Zakona o odvetništvu (ZOdv). Novela ZDT-1C, ki usklajuje zakon z Uredbo (EU) 2017/1939 glede imenovanja evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca, določa pogoje in postopek nabora kandidatov, ki bodo predlagani v imenovanje, pri čemer se zasleduje njihova nepristranskost in neodvisnost. Evropsko javno tožilstvo je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ, ki naj bi zagotovil učinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese EU. Razlog za pripravo novele ZOdv-F pa je uradni opomin Evropske komisije, ki je opozorila na neskladnost slovenske zakonodajne ureditve odvetništva s pravom EU. V povezavi z regulacijo poklicnih storitev je namreč prepovedana vsakršna diskriminacija, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
>> Pričanja bivših direktorjev Sove in Drenikove se ne ujemajo
Komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je na včerajšnji zaprti seji ugotovila, da se pričanje bivših direktorjev Sove v zvezi s prisluškovalno afero ne sklada s pričanjem bivše slovenske agentke v arbitraži o meji s Hrvaško Simone Drenik. Pričanja so tudi pokazala, da so bile v arbitražnem postopku številne pomanjkljivosti v varnostni kulturi in osveščenosti. Ena ključnih ugotovitev pričanj pa je, da je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže. Na seji so lahko slišali številne primere, kako se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran, da bi oporekala postopku.
|
|
|
|
|
>> Še vedno nimamo predpisov za izvedbo GDPR
Delo informacijskega pooblaščenca je v lanskem letu zaznamoval predvsem začetek uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Ob tem pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja, da Slovenija še vedno ni sprejela predpisov za njeno izvedbo. "To v praksi pomeni pravno negotovost tako za podjetja in druge organizacije, uveljavljanje pravic posameznikov kot tudi za izvajanje nadzora. Informacijski pooblaščenec na primer še nima možnosti izrekanja upravnih glob po splošni uredbi," je opozorila in izpostavila ponoven porast števila pritožb zaradi t. i. molka organa ter večje število vloženih pritožb zoper občine.
|
>> Dodatek za delovno aktivnost povzroča past neaktivnosti
Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da dodatek za delovno aktivnost glede na trenutne gospodarske okoliščine in stanje na trgu dela, kjer je pomanjkanje delovne sile, ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči in povzroča past neaktivnosti. V vrsti organizacij pa opozarjajo, da predlagane spremembe revnim še znižujejo sredstva.
|
>> V spopadu s prekarnostjo nujen družbeni konsenz
Proti prekarnosti se je treba boriti s sistemskimi ukrepi, v tem spopadu pa bi morala sodelovati celotna družba, so se na Nacionalni konferenci o odpravi prekarnosti strinjali ministri in drugi predstavniki države. Slišati je bilo tudi pozive prekarcem k povezovanju v sindikate in prijavam na pristojni inšpektorat. Posledice prekarnosti razdvajajo družbo in vplivajo na našo prihodnost, zato mora velik korak naprej narediti celotna družba, pa je opozorila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Na ministrstvu bodo po njenih besedah prekarnost naslovili v obliki odprave volonterskega sodniškega pripravništva.
|
>> Casiraghi pravnomočno izgubil spor z državo
Stephen Casiraghi, ki je od države terjal 260.000 evrov odškodnine, ker so mu v zaporu na Dobu 19. marca 2014 proti njegovi volji vbrizgali pomirjevalo, bo ostal brez odškodnine. Višje sodišče je namreč potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišče, ki je marca lani njegov zahtevek v celoti zavrnilo, poročajo mediji. Sodba je pravnomočna.
|
>> Zadeva Balkanski bojevnik
Na Višjem sodišču v Ljubljani je v ponedeljek potekala pritožbena seja v zadevi Balkanski bojevnik. Na lansko prvostopenjsko sodbo so se od 13 obsojenih vsebinsko pritožili štirje, med njimi prvoobtoženi Dragan Tošić. Njegov odvetnik Janez Koščak je iz pritožbe izpostavil domnevne kršitve zakona in nezakonito pridobljene dokaze. Sodba bo izdana pisno.
|
>> Tožilstvo s pritožbo na oprostilno sodbo Jankoviću
Specializirano državno tožilstvo se je v torek pritožilo na oprostilno sodbo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću v zadevi Gratel, so pojasnili na tožilstvu. Tožilka Blanka Žgajnar je po izreku sodbe marca vztrajala pri očitku, da je ljubljanski župan nezakonito zahteval podkupnino za dovoljenje za izgradnjo optičnega omrežja. Žgajnarjeva je sicer za Jankovića predlagala tri leta zaporne kazni in 50.000 evrov denarne kazni. Predlagala je tudi, da Mestna občina Ljubljana vrne 250.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Sodišče na prvi stopnji njenemu predlogu ni sledilo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
|
|
|
|
|
|
>> Sodišče EU potrdilo izterjavo 300.000 evrov od Le Penove
Vodja francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora, nekdanja evropska poslanka Marine Le Pen mora Evropskemu parlamentu vrniti 300.000 evrov zaradi navidezne zaposlitve asistentke, je pretekli teden odločilo Sodišče EU v Luksemburgu. Le Penova je napovedala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
|
>> Eno leto od začetka uporabe GDPR
Nova pravila, ki veljajo po celi EU, so posameznikom prinesla večji nadzor nad njihovimi osebnimi podatki, hkrati pa zagotovila prost pretok osebnih podatkov med evropskimi državami. Koristi občutijo tudi podjetja, saj so izboljšala varnost podatkov in zaupanje svojih strank. Organi za varstvo podatkov pa lahko z dodatnimi pristojnostmi bolje nadzorujejo izvajanje zakonodaje in odpravljajo kršitve. Novoustanovljeni Odbor za varstvo podatkov je na primer v prvem letu registriral več kot 400 čezmejnih primerov v Evropi, kar potrjuje dodano vrednost novih pravil, saj vprašanja varstva podatkov presegajo nacionalne meje. Podatki tudi kažejo, da se čedalje več ljudi zaveda novih pravil. Več kot dve tretjini ljudi v Evropi pa je že slišalo za novo uredbo. Skoraj šest od desetih vprašanih pa ve, da obstaja organ za varstvo podatkov v njihovi državi, medtem ko so še leta 2015 to vedeli le štirje od desetih.
|
>> Nova pravila o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo
Svet EU je dokončno potrdil predlog Evropske komisije o zmanjšanju plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Predlog zadeva deset najpogosteje najdenih izdelkov na obalah EU, kot so plastičen pribor, vatirane palčke ali slamice, ter zavrženo ribolovno orodje in oxo-biorazgradljivo plastiko. Nekateri izdelki, ki jih je mogoče nadomestiti z alternativnimi rešitvami, bodo umaknjeni s trga, pri drugih pa bodo trajnostne rešitve osredotočene na zmanjšanje njihove potrošnje, ustrezno zasnovo in označevanje ter boljše ravnanje z odpadki.
|
>> Na vrhu EU merjenje utripa po volitvah
Voditelji članic EU so na izrednem povolilnem vrhu v Bruslju izmerili utrip po volitvah ter potrdili stališče, da med izidom evropskih volitev in imenovanjem predsednika Evropske komisije ni samodejnosti, a da spitzenkandidati niso izključeni iz tekme za ta položaj. O imenih niso razpravljali, le o procesu, so zatrdili. Evropski parlament je sicer pred tem - z izjemo liberalcev - potrdil podporo konceptu spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik komisije postal eden od vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve.
|
>> Najmočnejša ostaja EPP, največ pridobili liberalci
V Evropskem parlamentu tudi po volitvah ostaja najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugem mestu so znova socialdemokrati, na tretjem pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 pridobili največ poslancev med vsemi skupinami, kaže najnovejša projekcija sedežev v Evropskem parlamentu na podlagi delnih in končnih izidov.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih |
|
|
mag. Martin Jančar, sodnik |
|
|
|
Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVI ZAKONI - OBJAVLJENI, A ŠE NE VELJAJO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
|
|
|
|
|
>> Ali uporabljate veljavno besedilo ZUP?
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je od objave leta 1999 doživelo 9 posegov v besedilo. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZUP. V časovni lestvici je vseh 10 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 65. člena o sprejemanju vloge oziroma ustnega sporočila). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene. ZUP je vsebinsko povezan tudi z več kot 680 strokovnimi članki, več kot 9.000 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in več kot 2.380 judikati Sodišča EU ter več kot 70 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se navezujejo. Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo. >> Zagotovite si dostop do vseh omenjenih vsebin portala IUS-INFO!
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2019 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.
|
|