Kot ugotavljajo na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti, je zaradi dodatka za delovno aktivnost cenzus za denarno socialno pomoč skoraj na ravni minimalne plače, saj dosega 88,91 odstotka minimalne plače. Po mnenju ministrstva kot tak ruši eno temeljnih načel dodeljevanja denarne socialne pomoči, in sicer da upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja z delom.
"Namen denarne socialne pomoči ni, da postane redni dodatek delovne aktivne populacije, temveč da zagotavlja sredstva za premostitev, ko se oseba oziroma družina znajde v situaciji socialne ogroženosti in nanjo ne more vplivati," so zapisali za STA.
Dodatek za delovno aktivnost je bil sprejet v času največje gospodarske krize leta 2012, ko je bila denarna socialna pomoč zelo nizka in je znašala 230 evrov. Danes pa je višja za 162,75 evra, pri tem pa število prejemnikov kljub eni najvišjih gospodarskih rasti, ki jih beležimo v Sloveniji, skokovito narašča. V roku enega leta se je število upravičencev povečalo za 14.405, denarno socialno pomoč danes tako prejema 92.216 oseb.
V obstoječi ureditvi se prejemniki dodatka za delovno aktivnost in denarno socialno pomoč ne odločajo vključevati v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katere namen je ravno opolnomočenje za lažjo vključitev nazaj na trg dela, saj bi se jim z vključitvijo znižala denarna socialna pomoč.
"Gre za anomalijo v obstoječi zakonski ureditvi, ki jo želimo z novelo zakona odpraviti. Po novem se denarna socialna pomoč zaradi prejemka iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja ne bo zmanjševal, kar je ključnega pomena za hitrejšo aktivacijo dolgotrajno brezposelnih," so prepričani na ministrstvu.
Ministrstvo je predlagalo še dodatne vzpodbude za brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, in sicer da se prejemek, ki ga brezposelna oseba prejme pri vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in vključitvi v zaposlitveno rehabilitacijo, ne upošteva kot lastni dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja brezposelne osebe.
Informacijo o poslanski pobudi Levice, kjer so nezadovoljni s predlogi sprememb na področju sociale, glede upoštevanja otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči pa so na ministrstvu prejeli le iz medijev. Na pobudo se bodo odzvali, ko jo bodo prejeli in v celoti preučili.
Na ministrstvu so spomnili, da je bil prvi ukrep v času aktualne vlade zakon o socialno varstvenih prejemkih, s katerim se je v mesecu decembru 2018 ohranila socialna pomoč v višini 392,75 evrov, ki bi s prihodnjim letom sicer padla na 330 evrov. Skupno je bilo namenjenih dodatnih 75 milijonov evrov za denarno socialno pomoč. Sproščeni so bili tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, kar je pomenilo dodatnih 60 milijonov evrov na letni ravni. Za socialne transferje je letno namenjenih 260 milijonov evrov.
Ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ostro nasprotujejo v vrsti nevladnih organizacij, med njimi so Rdeči križ Slovenije, Slovenske karitas in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
