Direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen je na dogodku v Ljubljani uvodoma izpostavil, da je leta 2017 v eni od prekarnih oblik delalo okoli 322.000 ljudi, kar predstavlja 35 odstotkov vseh delovno aktivnih. Ob tem je opozoril, da gre za delavce, ki imajo za sabo družine, za katere morajo skrbeti.
Prekarnost pomeni minimalno pravo, ekonomsko in socialno varnost, je v nadaljevanju izpostavila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer in dodala, da se je mogoče proti temu fenomenu boriti le sistemsko, s celovitim naborom ukrepov. V tej luči veliko upov polaga na medresorsko delovno skupino za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, za katero je predvideno, da bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi.
Minister za javno upravo Rudi Medved je posvaril, da po vseh razpravah še vedno nismo prišli do prave definicije prekarnosti, ocenil pa je tudi, da se ukrepe pričakuje le od države, medtem ko se premalo trka na vest delodajalcev. Ob tem je priznal, da se s tem problemom sooča tudi javni sektor, in sicer v primerih, ko se študente zaposluje z elementi redne zaposlitve, in ko se najema zunanje izvajalce, kar se je izkazalo kot velik problem pri čistilkah prostorov na ravni državne uprave.
Posledice prekarnosti razdvajajo družbo in vplivajo na našo prihodnost, zato mora velik korak naprej narediti celotna družba, pa je opozorila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Na ministrstvu bodo po njenih besedah prekarnost naslovili v obliki odprave volonterskega sodniškega pripravništva. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov pa so posebno jamstvo za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča, je dejala.
S prekarnostjo se srečujejo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot je omenil resorni minister Jernej Pikalo, dograjujejo oblike pripravništva, da ne bi bilo več treba plačevati za to, da se nekoč pride do učiteljskega poklica. Spopadajo se tudi z umeščanjem strokovnih izpitov, ki "pogojujejo neke vrste prekariat", saj zaposlitev za nedoločen čas, preden so opravljeni, ni mogoča, in prakso zaposlovanja učiteljev za 10 mesecev. Prekarnost je sicer po njegovih besedah posledica globalizacije. Večina je "v to zgodbo potisnjenih", nekateri pa v takih oblikah dela zaradi inovativnosti vidijo priložnost, je menil.
S tem se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, ki je zato pozval k oblikovanju ustreznih pravnih okvirjev za obe skupini prekarnih delavcev. Ob tem je poudaril pomen ljudi z znanjem in veščinami in dodal, da je treba podjetja spodbujati, da za ohranitev konkurenčnosti v ospredje postavijo človeka. Ugodne učinke naj bi imeli tudi usposabljanje, vajeništvo in zgledovanje po nekaterih tujih investitorjih v Sloveniji, ki zgledno skrbijo za zaposlene.
Državna sekretarka v kabinetu vlade Anja Kopač Mrak je zatrdila, da imajo v boju proti prekarnosti podporo vsi resorji. Za ureditev področja bo treba pogledati posamezne oblike dela, za oblikovanje rešitev pa bo nujen širši družbeni konsenz, je ocenila.
Tudi predsednik DZ Dejan Židan je izpostavil, da so različne oblike dela pri nas različno obdavčene in opozoril, da bi bila lahko, dokler bo tako, regulacija neuspešna. Prekarne delavce je pozval k povezovanju v sindikate, saj bodo tako močnejši. Sam upa, da bo medresorska skupina rešitve na mizo dala čim prej, v naklonjenost DZ pa ne dvomi.
Spregovoril je še glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić. Kot je povedal, pogreša prijave prekarnih delavcev. Dokler se ne bodo zavedali svojih pravic in dokler delodajalci ne bodo spoštovali predpisov, bodo kršitve ostajale. Pomagali ne bodo niti novi inšpektorji, je sklenil.
