c S
Bi z drugačno strankarsko kombinatoriko lahko spremenili volilni izid? 30.05.2019 Stranke v teh dneh analizirajo rezultate nedeljskih evropskih volitev. Del teh so tudi preigravanja dobljenih glasov, na podlagi katerih stranke ugibajo, ali bi jih drugačne predvolilne naveze pripeljale do boljših izidov. Izračuni sicer kažejo, da bi drugačne kombinacije morda spremenile tudi volilni izid, vprašanje pa je, do katere mere.

Tovrstni izračuni so sicer lahko zgolj hipotetični, saj vsakokratna kombinacija vpliva tudi na odločitev volivcev in udeležbo na volitvah.

Kljub temu se je predvsem na družbenih omrežjih denimo vnela razprava o tem, ali bi lahko bili v SDS in NSi v drugačni kombinatoriki uspešnejši in kdo je komu ukradel glasove.

SDS je na volitvah nastopila s skupno listo s SLS. Skupaj sta stranki dobili tri mandate. Koliko glasov od teh so prispevali volivci SLS, ni možno ugotoviti, je pa jasno, koliko preferenčnih glasov sta dobila Franc Bogovič (SLS) in Franc Kangler (NLS). Teh je bilo 23.871.

Če bi zgolj te odšteli od vseh dobljenih glasov skupne liste, ki jih je bilo 124.844, preračun količnikov po d'Hondtovem sistemu pokaže, da bi SDS tudi samostojno dobila tri mandate in bi s približno 21 odstotki glasov še vedno ostala zmagovalka volitev.

Pengov Bitenc: SDS poklonila mesto SLS

Po oceni politologa in komentatorja Aljaža Pengova Bitenca to dokazuje, da je SDS en poslanski mandat dejansko poklonila stranki SLS. Odločitev za skupno listo je šla v škodo zasedbi SDS, njena žrtev pa je Patricija Šulin, ki ji ni uspelo ponovno osvojiti mandata v Evropskem parlamentu, je prepričan.

Po njegovem mnenju so v SDS računali na to, da bodo osvojili tri mandate, morebitni četrti pa bi pripadel kandidatu SLS. Je pa po drugi strani res, da je bila skupna lista SDS in SLS edini primer povezovanja na teh volitvah in je dokaz, da to deluje, je dodal.

SLS bi sicer enega evropskega poslanca dobila tudi, če bi moči združila z NSi, kaže seštevek glasov NSi in preferenčnih glasov Bogoviča in Kanglerja. Skupna lista NSi in SLS bi namreč po takem seštevku zbrala 76.115 glasov in osvojila dva mandata, bi jih pa v tem primeru prav toliko dobila SDS, torej enega manj.

S tem bi sicer NSi in SLS "ponovili vajo" s prejšnjih volitev, ko sta na skupni listi dobili vsaka en mandat. Poleg tega pa bi se stranki s skupno listo uvrstili na tretje mesto in bi z okrog 16-odstotno podporo prehiteli LMŠ.

Sicer pa NSi s samostojno listo ni bila tako zelo daleč od osvojenega drugega mandata, kar je po mnenju Pengova Bitenca za stranko, ki se še vedno vzpostavlja po letih v senci SDS, zelo dober rezultat. Prav tako se je po njegovih besedah glede na izid kot nekoliko iz trte zvita izkazala trditev dosedanjega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, da je sam odločilen faktor pri uspehu NSi.

Pred volitvami je bilo slišati tudi ocene, da bi novoustanovljena stranka DOM utegnila odvzeti poslanca stranki SDS. A bi ob predpostavki, da bi prav vseh 8058 volivcev, ki so v nedeljo glas oddali za DOM, glasovalo za skupno listo SDS in SLS, ta še vedno ostala pri treh mandatih. Pengov Bitenc ob tem opozarja, da to ne bi bilo nujno res v primeru višje volilne udeležbe. Če bi bila udeležba višja, bi bil tudi faktor stranke DOM lahko večji, je prepričan.

Povezovanje vseh strank iz Alde bi teoretično lahko bilo zmagovalno

Pred volitvami je odmevala tudi odločitev stranke LMŠ, da se na evropske volitve poda samostojno, in ne s skupno listo s sorodnimi koalicijskimi strankami iz vrst Alde. Odgovor na vprašanje, ali se ji je takšna odločitev obrestovala, je teoretično mogoče poiskati v seštevku glasov, ki so jih v nedeljo dosegle posamezne stranke. Skupna lista LMŠ, SAB in SMC bi denimo dosegla 100.170 glasov oziroma 21-odstotno podporo. S tem bi prehitela SD, bi pa še vedno dobila le dva poslanska mandata.

Če bi k temu prišteli še 26.752 glasov, ki jih je dobila DeSUS, pa bi bila takšna lista s skoraj 27-odstotno podporo celo zmagovalka volitev in bi osvojila tri sedeže v Evropskem parlamentu. Poleg tega pa bi bil po mnenju Pengova Bitenca seštevek takšne liste večji kot zgolj vsota delov, saj bi takšno povezovanje morda aktiviralo tudi nekatere volivce, ki so ostali doma.

LMŠ se je po njegovih besedah sicer obrestovalo, da so za relativno majhen vložek dobili dva mandata, manj ugodno pa je zanje dejstvo, da so bili na volitvah tretja najmočnejša stranka in jih je prehitela koalicijska SD. To bo po njegovi oceni "imelo precejšen vpliv na znotrajkoalicijsko dinamiko pri določanju kandidata za evropskega komisarja, LMŠ pa bo, ironično, pri tem nujno potrebovala podporo SMC in SAB", s katerima se pred volitvami ni želela povezati.

Koalicijski partnerici DeSUS z nosilcem liste Igorjem Šoltesom pa je na volitvah do osvojitve poslanskega mandata zmanjkalo okrog 10.000 glasov. Po mnenju komentatorja se je stranki DeSUS zgodilo to, kar se ji vedno zgodi, ko gre "malce preveč levo", saj se volivci nato raje odločijo za SD. Nastop Šoltesa na listi DeSUS sicer Pengov Bitenc ocenjuje kot "poroko iz koristoljubja: Šoltes je potreboval stranko, DeSUS pa kandidata".

Še manj glasov kot stranki DeSUS je do izvolitve evropskega poslanca zmanjkalo Levici; potrebovali bi še slabih 7000 glasov, četudi jim je glede na izračunane količnike po d'Hondtovem sistemu do prvega mandata zmanjkalo več kot skupni listi SDS in SLS do četrtega.

Na vprašanje, kaj je šlo stranki narobe, Pengov Bitenc odgovarja: "Narobe je šla Violeta Tomić." Dejstvo, da je bila spitzenkandidatka evropske Levice, bi v tej stranki lahko zelo dobro izkoristili, a ga niso. Poleg tega so bili nastopi Tomićeve nekoliko nerodni in neprepričljivi, je še dodal komentator. Koordinator Levice Luka Mesec je imel sicer precej boljši nastop, a ga v stranki niso "porivali naprej", ker so se bali, da bo izvoljen z zadnjega mesta na listi.

Volivci dobro izkoristili preferenčni glas

Na tokratnih volitvah se je namreč potrdilo, kako pomembno funkcijo ima preferenčni glas, saj je to možnost izkoristilo kar 80 odstotkov vseh, ki so glasovali. Preferenčni glas lahko po besedah Pengova Bitenca "zelo premeša karte raznim samooklicanim strankarskim strategom, ki so vsaj na teh volitvah delovali zelo po liniji najmanjšega odpora". Dokaz za to je izvolitev Milana Brgleza na listi SD in kandidata SLS Franca Bogoviča na listi SDS in SLS.

Tega se zavedajo tudi v strankah, zato je pričakovati, da bodo ob pripravi sprememb zakonodaje s področja volitev v državni zbor poskušale narediti vse, da bi se tovrsten vpliv volivcev na izbiro kandidatov minimiziral, je še prepričan Pengov Bitenc.

Ljubljana, 28. maja (STA)