Desnosredinska EPP je glede na dosedanje izide dobila 182 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a izgubila naj bi 34 sedežev. Ta je med drugim posledica slabšega izida za nemške krščanske demokrate (CDU/CSU) in špansko Ljudsko stranko kot pred petimi leti.
Na drugo mesto so se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 147 sedeži, kar je prav tako padec glede na minuli sklic parlamenta, ko so jih imeli 185. Med drugim temu botruje upad podpore nemškim socialdemokratom, ki so izgubili enajst sedežev, ter britanskim laburistom, ki imajo osem sedežev manj.
Na tretje mesto so se s četrtega prebili liberalci (Alde) s 109 sedeži, kar je 40 več, kot so jih imeli doslej. Novi izid že vključuje rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Precej boljši izid kot pred petimi leti so dosegli Zeleni, in sicer 69 sedežev, kar je 17 več, kot so jih imeli doslej. Boljši izid Zelenih v več državah, med drugim v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, evropske zelene uvršča na četrto mesto med političnimi skupinami.
Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 59 sedežev, kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s dosedanjim položajem, in sicer za 18 sedežev. Kar 14 so jih izgubili na račun katastrofalnega poraza vladajočih britanskih konservativcev.
Skrajno desna Evropa narodov in svobode (ENF) naj bi dobila 58 sedežev, kar je 22 več, kot jih ima sedaj. Prav toliko sedežev je pridobila na tokratnih volitvah najuspešnejša članica te politične družine, italijanska Liga.
Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 14 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 54. Dodatne sedeže ji je med drugim prinesel populistični britanski evroposlanec Nigel Farage, ki je z novo Stranko brexit dobil deset evroposlancev več, kot jih je imel s svojo prejšnjo stranko Ukip.
Manj poslancev kot doslej bo imela evropska levica (GUE/NGL). V minulem mandatu je imela 52 poslancev, poslej jih bo še 38.
Za letošnje evropske volitve je značilno, da se je na ravni EU ustavil trend padanja volilne udeležbe, ki ga je bilo zaznati vse od prvih volitev v Evropski parlament leta 1979. Volivci so očitno slišali številna opozorila, da bodo tokratne volitve odločilne in v več članicah EU je bila volilna udeležba precej višja kot leta 2014. Povprečje unije tako tokrat znaša skoraj 51 odstotkov, pred petimi leti je bila povprečna volilna udeležba v povezavi 42,6 odstotna.
Med državami članicami se sicer volilna udeležba precej razlikuje. Najvišjo so zabeležili v Belgiji (88,5 odstotka), Luksemburgu (84,1 odstotka) in na Malti (72,7 odstotka), najnižjo pa na Slovaškem (22,7 odstotka), v Sloveniji (28,3 odstotka) in na Češkem (28,7 odstotka).
Bruselj, 27. maja (STA)
Foto: STA
