Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da bo s tem bolj pregledno urejen postopek povečal zaupanje davčnih zavezancev v davčni sistem in dodatno spodbudil prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Predvidevajo tudi, da bo pri pravnih osebah, ki poslujejo čezmejno, nova ureditev zaradi zagotovljene večje gotovosti in predvidljivosti pospešila naložbene odločitve.
Koalicija je spremembe podprla, opozicija jim je nasprotovala. Vsi so se sicer strinjali, da večja davčna disciplina prinaša dobrobit vsem, a v SDS, NSi in SNS so v sredini razpravi v DZ o tem predlogu novele izpostavili opozorila zakonodajno-pravne službe DZ v obravnavi na matičnem odboru, da "dobesedno prepisovanje direktiv EU ni ustrezno."
Kot je dejal Robert Polnar (DeSUS), so pričakovane posledice tega zakona v večji učinkovitosti pobiranja davkov, v kolikšni meri bo to vplivalo na izboljšanje agregatne količine pobranih davkov za proračun, pa bo odvisno predvsem od učinkovite izterjave obveznosti. V SMC po besedah Mateje Udovč upajo, da bodo te rešitve zajezile prakse davčnih optimizacij, ki gredo v škodo države in davkoplačevalcev.
"V SAB podpiramo vsako spremembo davčne zakonodaje, ki manevrski prostor za izogibanje oži," je menil Franc Kramar. "Pričakujemo, da se bo vzpostavil svetovni okvir za izmenjavo podatkov o finančnih računih in da se bo tveganje za izogibanje davkov v največji možni meri zmanjšalo," je dejal Jože Lenart (LMŠ) in dodal, da plačevanje davkov prinaša neodvisnost in socialno varnost.
"Če ne vzpostavimo orodja, s katerim bodo vsi plačevali pravičen delež davka, se bo nadaljevalo stanje, ko si nekatere korporacije dovolijo, da davkov ne plačujejo tam, kjer ustvarjajo dobičke," pa je dejal Jani Prednik (SD). Davki naj se plačujejo tam, kjer se ustvarjata promet in dobiček, eno najboljših orodij za to je pa sodelovanje davčnih organov in poenotenje predpisov.
Jožef Horvat (NSi) je dejal, da sicer pozdravljajo nekatere rešitve, ne soglašajo pa denimo z rešitvijo za povečanje obveščenosti davčnih organov. "Si predstavljate, da bi vam davčni svetovalec priporočil davčno optimizacijo, storitev zaračunal, nato pa vaše podjetje javil finančni upravi?" je izpostavil in napovedal, da predloga novele ne bodo podprli.
Proti so bili tudi v SDS. Kot je dejal Andrej Šircelj, se vnos dveh direktiv pomeni predvsem "več administracije in več administrativnega dela za davčne zavezance in njihove zastopnike". "Zdaj ima zakon več kot 400 členov in je nepregleden. Za davčnega zavezanca to pomeni manjšo pravno varnost, posebej ker se v finančni upravi določbe davčnega postopka ne tolmačijo enotno," je opozoril.
Janija Ivanušo (SNS) je zaskrbelo, ker "imamo v Sloveniji težavo že pri prenosu direktive v svoj pravni red, kaj bo šele z uresničevanjem zakonskih odločb". Zdi se mu, da na ministrstva za finance vsebine evropske direktive ne razumejo najbolje: "Naj ministrstvo pripravi tak predlog zakona, da ga bomo vsi razumeli, potem pa bomo tak zakon tudi podprli."
