Spremembi zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga ukinitev omenjenega dodatka, ostro nasprotujejo. Opozarjajo, da novela zmanjšuje sredstva tistim, ki že tako ali tako živijo na meji preživetja, in obenem utrjuje slab položaj delavcev, ki za svoje delo prejemajo minimalno plačo. "Revne z njo samo ohranjamo revne," so zapisali.
"Če smo 16,1 milijona evrov, kolikor znaša letni strošek za državni proračun, zmogli leta 2014, jih moramo tudi v bistveno boljših gospodarskih razmerah v 2019," so poudarili. Ob morebitnem sklicevanju na domnevne zlorabe pa opozarjajo, da je ministrstvo v okviru javne razprave prejelo več predlogov glede dodatnih varovalk za njihovi preprečevanje, pa je vse ignoriralo.
Podpisnice poziva se tudi ne strinjajo z ministrstvom, ki kot namen sprememb navaja "izboljšanje socialne zaščite ranljivih skupin in hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči".
"Ne razumemo, kako naj bi novela izboljševala socialno zaščito, ko pa je ministrstvo samo izračunalo, da naj bi v slabši ekonomski položaj postavila več kot 7600 družin in 8000 otrok," so zapisali v apelu in dodali, da ne razumejo niti, kako naj bi pomagala pri hitrejši delovni aktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči.
"Ministrstvo očitno misli, da so vsi revni ljudje tudi leni," ugotavljajo podpisnice. Pri tem pa opozarjajo, da ministrstvo "pozablja", da dodatek prejemajo ravno tisti, ki so se kljub svoji težki situaciji vseeno aktivirali in ki torej več kot očitno niso leni. Če pa se oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, z dodatkom na delovno aktivnost preveč približa minimalni plači, pa po njihovem mnenju ni težava v socialnih transferjih, pač pa v prenizki minimalni plači. Novela je po njihovem mnenju še posebej problematična za dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela.
Podpisnice apela tudi opozarjajo, da se ministrstvu za delo ni zdelo vredno odgovoriti na nobenega od številnih nasprotovanj, ki jih je prejelo v okviru javne razprave. Ministrstvu sta po njihovih navedbah med drugim aprila skupaj pisali Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije, ki v zadnjih treh letih izvajata programe socialnega vključevanja, v katere se vključujejo tudi osebe, ki prejemajo dodatek za delovno aktivnost na podlagi pisnega dogovora o prostovoljskem delu.
Vključitev v program prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je po njihovih dosedanjih izkušnjah zelo dobra vstopna točka, na katerih se je sploh možno približati ljudem, jih motivirati, da bi začeli drugače gledati na svoje težave, ter jih reševati z novim pogumom in metodami, na katere do sedaj brez pomoči še niso pomislili. Pri večini je že po nekaj mesecih viden napredek v strukturiranju dneva, samopodobi, pridobljenih spretnosti in širjenju socialne mreže.
V praksi pa se je izkazalo tudi, da je večina tovrstnih prostovoljcev trajno nezaposljivih in jim prostovoljno delo bistveno ne pripomore pri večji zaposljivosti, ampak predvsem ohranja socialno vključenost in vidno izboljšuje kakovost življenja.
Poleg omenjenih so med podpisniki apela tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Center nevladnih organizacij Slovenije - CNVOS, Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Društvo SOS telefon, Društvo Projekt Človek in Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
