>> Sprememba pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti
Pred kratkim uveljavljena novela > Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) pomembno spreminja do sedaj uveljavljeni koncept pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti predpisov. Ker je pravni interes ustavna kategorija, se kot temeljno postavlja vprašanje, ali so zakonske spremembe tega ustavnega instituta, kakor ga je v številnih odločitvah razlagalo Ustavno sodišče, ustavno skladne. Drugo vprašanje je, kakšen bo dejanski učinek novele v ustavnosodni praksi.



Bistvena novost je, da mora pobudnik svoj pravni interes izkazati le ob vložitvi pobude. V primerjavi s prejšnjim besedilom prvega odstavka 24. člena ZUstS, ki je določal, da lahko pobudo da, "kdor izkaže pravni interes", sedaj novo besedilo tega člena določa, da lahko pobudo da, "kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude". Temu konceptualnemu premiku v pojmovanju pravnega interesa sledi sprememba v tretjem odstavku 25. člena ZUstS, po kateri Ustavno sodišče ne sme zavreči pobude "v primeru, ko že izkazan pravni interes pobudnika preneha obstajati po vložitvi pobude."

Ustavno sodišče pobude zaradi izgube pravnega interesa ne sme več zavreči, kar pomeni, da pravni interes ni več procesna predpostavka, na katero mora Ustavno sodišče paziti kot do sedaj, ves čas postopka, vse do trenutka sprejema odločitve.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

Ob treh neuspešnih poskusih imenovanja novega ustavnega sodnika oziroma ustavne sodnice je v javnosti odmevala parlamentarna zavrnitev imenovanja kar dveh novih vrhovnih sodnikov. Tak kot v primeru ustavnih sodnikov bi tudi tu v nekem smislu lahko govorili o ustavni krizi (glej sicer kolumno profesorja Avblja). Zavoljo ohranitve »komunistične« ureditve v naši Ustavi se problem (občasne) zavrnitve imenovanja (vrhovnih) sodnikov v Državnem zboru sicer že vleče kot jara kača v naši tridesetletni zgodovini. Pri tem si politika, takšne ali drugačne barve, preprosto da duška in kandidata ali kandidatko zavrne, namesto da bi svojo energijo usmerila k pravim problemom v sodstvu in prispevala k njegovem kakovostnejšem delovanju.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Parlamentarna preiskava v zvezi z odločitvami tožilcev ni dopustna
Ustavno sodišče je ocenilo, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi (ZPPre) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, obenem je razveljavilo Akt o odreditvi preiskave v zadevi Kangler. Preiskave v Državnem zboru namreč ni dopustno odrejati v povezavi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev.

>> Kateri delodajalci so upravičeni do pomoči iz PKP9?
Delodajalci lahko tudi sedaj, ko epidemija ni razglašena, v okviru Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), izkoristijo pomoč države. Na voljo je povračilo nadomestila plače za skrajšan polni delovni čas, uveljavljajo pa ga lahko delodajalci iz panog, ki jim ukrepi omejujejo delovanje.

>> Uvedba elektronskih obrazcev za sledenje potnikov

>> Pomoč industriji srečanj

>> Pravni vidiki letnega dopusta, odmorov, počitkov in nadurnega dela

>> Obdelava osebnih podatkov le na podlagi zakona

>> Kritike novele ZZVZZ-V in pozivi k umiku iz javne razprave

>> Evropska komisija predstavila ambiciozen sveženj zakonodajnih predlogov

>> Nov seznam tveganih držav za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma

>> V zadnjih petih letih kar 1800 primerov alternativnega prestajanja zaporne kazni

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Spremembe in dopolnitve Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
Veljati je začela obsežna novela ZPrCP-F, ki med drugim določa pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil (npr. invalidskih vozičkov, skirojev in rolk na električni pogon) v cestnem prometu, zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo in parkiranje na mestih za invalide ter znižuje kazni za prehitro vožnjo. Postopno se uvaja zavijanje desno ob rdeči luči. >> Več

>> Spremembe in dopolnitve Sodnega reda
Novela, ki bo začela veljati 21. avgusta, ureja poletno poslovanje sodišč, za izterjavo neplačanih predujmov in ostalih neplačanih obveznosti dolžnika, za katere procesni predpis ne določa organa, pristojnega za izterjavo, pa določajo, da finančno-računovodska služba posreduje Državnemu odvetništvu zahtevo in vso potrebno dokumentacijo za vložitev predloga za izvršbo. Poleg tega prinaša dve novi poglavji, in sicer II.a poglavje o načinu evidentiranja dela sodnikov v specializiranem oddelku ter III.a poglavje o delu sodne pisarne v kazenskih zadevah, ki se bo začelo uporabljati 21. novembra.

>> Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19
Nov odlok določa način ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT, in sicer se v primerih, ko se kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT predloži digitalno COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR, izpolnjevanje pogoja PCT ugotovi z aplikacijo, ki jo zagotavlja in z njo upravlja NIJZ. >> Več

>> Pregled veljavnih protikoronskih odlokov in drugih predpisov

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 126 do 127

 

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
14. avgust 2021		Zakon o orožju (ZOro-1)
22. avgust 2021		Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
9. november 2021		Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
1. januar 2022		Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
1. januar 2022		Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
1. januar 2022		Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
3. januar 2022		Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1)
4. april 2022		Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
8. julij 2022		Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping.

 

Petra Francelj, Žiga Novak:
O učinkovitosti direktive o odškodninskih tožbah

dr. Maria Škof:
Slovenski pravni red po tridesetih letih

dr. Katja Triller Vrtovec:
O streljanju medvedov, volkov in kozlov

dr. Nana Weber:
Plačevanje nadur kot stimulacija?

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Zamuda pri dovršitvi posla
Kadar gre za zamudo z začetkom ali dovršitvijo posla, vendar še zmeraj znotraj pogodbenega roka, morajo biti podane okoliščine, zaradi katerih naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe. Če so takšne okoliščine podane, naročnik ni dolžan pustiti dolžniku dodatnega roka za izpolnitev pogodbe, saj je naročnik (prav zaradi zamude) izgubil interes za izpolnitev pogodbe in bi bil zato dodaten rok brez smisla.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - že več kot 211.300 judikatov slovenskih sodišč

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.