Junij 2019, številka 23 / letnik XVII.
Ex facto ius oritur.
Pravica izvira iz dejstva.
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
>> ESČP opravil obravnavo o dopustnosti tožbe proti Hrvaški
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj v Strasbourgu opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Slovenija je zatrdila, da je slovenska tožba utemeljena in dopustna. Slovenija je s to obravnavo prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči. Hrvaška slovenska stališča zavrača, ker da je LB državna banka in da Slovenija s to tožbo pravzaprav želi kompenzirati izplačila varčevalcem zaradi primera Ališić. ESČP je leta 2015 že zavrnil individualno tožbo LB zaradi terjatev do hrvaških podjetij, ker da gre za državno banko. Zato je Slovenija potem sprožila meddržavno tožbo. Razprava se je vrtela predvsem okoli vloge LB v državi, o čemer so imeli več vprašanj tudi sodniki.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO - POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
>> Nezakonite tehnike oglaševalske industrije
Skupine za človekove in digitalne pravice so v devetih državah Evropske unije vložile pritožbe zaradi po njihovem mnenju nezakonitih metod spletnega oglaševanja, ki da so v nasprotju z Uredbo EU o varstvu podatkov. V Sloveniji je direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori pritožbo vložil Informacijskemu pooblaščencu. Pritožbe so del širše kampanje Nehajte vohuniti za nami (#StopSpyingOnUs), s katero želijo opozoriti na obsežne zlorabe podatkov s strani podjetij, ki uporabljajo vedenjsko oglaševanje. "Vsakič, ko oseba obišče spletno mesto in se ji prikaže vedenjski oglas, to pomeni, da se njeni osebni podatki, kot so zgodovina brskanja ali lokacija, pa tudi spolna usmerjenost, etnična pripadnost, politično prepričanje itd. delijo s tisočimi podjetij v realnem času. Ta način oglaševanja krši Uredbo EU o varstvu podatkov," opozarja pravna strokovnjaka pri Liberties Eva Simon.
|
|
>> Državni svet zahteva preiskovalno komisijo
Državni svet je danes z 20 glasovi za in brez glasu proti potrdil zahtevo za parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja. DZ mora parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.
|
>> Dečkoma iz Velenja dodelili kolizijskega skrbnika
Ustavno sodišče je v postopku obravnave ustavne pritožbe babice glede rejništva dveh vnukov dečkoma dodelilo kolizijskega skrbnika, so potrdili na ustavnem sodišču. Takšen sklep naj bi obrazložili s tem, da je bil Center za socialno delo (CSD) Velenje aprila 2017 določen za skrbnika dečkoma v sodnih postopkih, pred tem pa je kot pristojni CSD glede na prebivališče otrok izvajal naloge, povezane s sprejetjem ukrepov za zavarovanje koristi mladoletnih otrok. Ker ni mogoče izključiti kolizije CSD v tem postopku, naj bi ustavno sodišče odločilo, da je izkazana potreba, da otroka v postopku z ustavno pritožbo zastopa posebni kolizijski skrbnik.
|
>> Čeferin za prilagoditev prava človekovih pravic družbenim spremembam
Pravo človekovih pravic se mora prilagoditi družbenim spremembam, sicer izgubi stik z realnostjo in ne zmore več učinkovito reševati družbenih problemov, je poudaril kandidat za ustavnega sodnika Rok Čeferin. Kot je pojasnil, bo med prihodnjimi izzivi ustavnega sodišča zato tudi varstvo človekovih pravic v času razvoja digitalne tehnologije.
|
>> Pristojni odbor Slovenijo uradno obvestil o neustreznosti Pavlihe
Slovenija je včeraj prejela mnenje Odbora iz 255. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustreznosti slovenskega kandidata Marka Pavlihe za sodnika na Splošnem sodišču EU, iz katerega izhaja, da kandidat na odboru ni prejel zadostne podpore, so danes sporočili z ministrstva za pravosodje. V petek bodo tako objavili nov razpis. Na sodišču v Luksemburgu naj bi sicer letos mandat nastopila dva sodnika iz Slovenije. Pahor je po razpisu iz aprila lani ob Pavlihi izbral še dosedanjega slovenskega sodnika na Sodišču EU Mira Preka, a slednji potem marca v državnem zboru v nasprotju s Pavliho ni dobil zadostne podpore za še en mandat. Odnesli so ga očitki o spolnem nadlegovanju in nasilju nad sodelavko.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE - MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
|
|
|
|
|
|
>> Evropsko javno tožilstvo (EJT)
Spremembe in dopolnitve > Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), ki bodo začele veljati 22. junija, usklajujejo zakon z Uredbo (EU) 2017/1939 glede imenovanja evropskega tožilca ter določajo pogoje in postopek nabora kandidatov, ki bodo predlagani v imenovanje, pri čemer se zasleduje njihova nepristranskost in neodvisnost. Evropsko javno tožilstvo je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ, ki naj bi zagotovil učinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese EU. Po uredbi bo namreč vsaka država članica predlagala za to mesto tri kandidate. Za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje lahko kandidira vrhovni ali višji državni tožilec ali okrožni državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv višjega državnega tožilca in izpolnjuje posebne pogoje, ki jih določajo pravila EJT in pravila, ki urejajo pogoje za zaposlitev uradnikov in drugih zaposlenih v institucijah EU, ki obvezujejo RS. Prav tako se z novelo določa postopek predlaganja kandidatov za evropske delegirane tožilce, ki bodo v imenu evropskega tožilstva delovali v svojih državah.
|
>> Novela ZOdv-F odpravlja neskladnost s pravom EU
Spremembe in dopolnitve > Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki bodo začele veljati 22. junija, omogočajo opravljanje storitev in odvetniškega poklica na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Razlog za pripravo novele ZOdv-F je uradni opomin Evropske komisije, ki je opozorila na neskladnost slovenske zakonodajne ureditve odvetništva s pravom EU. V povezavi z regulacijo poklicnih storitev je namreč prepovedana vsakršna diskriminacija, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu.
|
>> Novosti v davčnem postopku
22. julija bodo začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki pa se bodo začele uporabljati 1. julija 2019, razen novega III.C poglavja četrtega dela ZDavP-2 (pravila za poročanje o čezmejnih aranžmajih) in novega 248.c člena (avtomatična izmenjava čezmejnih aranžmajev, o katerih se poroča), ki se bosta začela uporabljati 1. julija 2020. Z novelo ZDavP-2L se v slovenski pravni red prenašata Direktiva Sveta (EU) 2018/822 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča, ki razširja področje uporabe obvezne avtomatične izmenjave podatkov na potencialno agresivne čezmejne davčne aranžmaje, in Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v EU, katere namen je povečanje učinkovitosti postopka skupnega dogovarjanja kot temeljnega mehanizma, namenjenega reševanju čezmejnih davčnih sporov oz. vzpostavitvi ukrepov, ki bodo zagotovili učinkovito reševanje sporov, povzročenih zaradi različne razlage in uporabe dvo- ali večstranskih mednarodnih pogodb.
|
|
>> Izenačitev nadomestila med zadržanostjo z dela za vse darovalce
8. junija so začele veljati spremembe in dopolnitve > Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), katerih predlagatelj je bil Državni svet. S spremembo zakona se odpravlja neenakost med prostovoljnimi darovalci krvi in darovalci krvotvornih matičnih celic ter darovalci živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno zadržanost od dela in se tako za vse omenjene kategorije darovalcev določa nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za ves čas začasne zadržanosti z dela.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
|
|
|
|
|
>> Sodišče EU razpisalo obravnavo tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sodišče Evropske unije je za 8. julij razpisalo ustno obravnavo glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, je razvidno s spletne strani sodišča. Obravnava bo potekala pred velikim senatom v hrvaškem jeziku. Postopek sicer v skladu s poslovnikom sodišča vedno poteka v jeziku tožene države. Sodišče EU bo na ustni obravnavi presojalo hrvaške ugovore iz decembra lani, da to sodišče glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne pa evropskega prava. Slovenija je to že v februarskem odgovoru Sodišču EU zavrnila in vztrajala, da Hrvaška s tem, ko ne priznava arbitražne razsodbe o meji, konkretno krši evropska pravila in politike. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, ampak dejstvo, ki ga sodišče mora upoštevati. Hrvaški premier Andrej Plenković je po objavi datuma ustne obravnave ponovil stališče, da za Hrvaško Sodišče EU ni pristojno v tem sporu.
|
>> Direktiva EU o posebnih zaščitnih ukrepih za otroke
11. junija se je začela uporabljati Direktiva (EU) 2016/800 o posebnih zaščitnih ukrepih za otroke. Gre za zadnjo iz sklopa šestih direktiv EU, ki zagotavljajo procesne pravice v kazenskih postopkih za ljudi po vsej EU. V okviru posebnih zaščitnih ukrepov za otroke bodo morali otrokom pomagati odvetniki, in če morajo otroci v zapor, morajo biti pridržani ločeno od odraslih. Spoštovati je treba zasebnost, zaslišanje pa je treba posneti z avdiovizualnimi sredstvi ali na drug primeren način. Poleg tega se od 5. maja uporablja tudi direktiva, ki zagotavlja dostop do pravne pomoči. Ta sveženj pravil zagotavlja upoštevanje temeljnih pravic državljanov Evropske unije do poštene in enake obravnave v kazenskem postopku ter podobno uporabo pravil v vseh državah članicah.
|
|
|
|
>> Postopek Bruslja proti Varšavi je spolitiziran
Postopek Evropske komisije proti Poljski zaradi pravosodnih reform je spolitiziran, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je to v kampanji pred evropskimi volitvami zlorabil za pridobivanje podpore, je ocenil poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz. Prepričan je, da Poljska ne krši vladavine prava in da to ve tudi Evropska komisija. Prepričanje je podkrepil s tem, da Evropska komisija še vedno ni predlagala Evropskemu svetu, naj glasuje o sprožitvi postopka glede domnevno spornih reform pravosodja.
|
>> EPP vztraja pri Webru za predsednika Evropske komisije
Relativna zmagovalka evropskih volitev, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) vztraja, da mora predsednik Evropske komisije postati njen vodilni kandidat Manfred Weber, preostale ključne vodilne položaje pa naj si razdelijo drugi, sporočajo udeleženci sestanka evropske konservativne politične družine v San Sebastianu.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija |
|
|
prof. dr. Marko Pavliha |
|
|
|
Zaradi neizogibne subjektivnosti bom namesto čustvenih izjav raje zastavil nekaj vprašanj, ki jih ponujam v razmislek. Ali ni bil Odbor 255 originalno zamišljen kot gola formalnost ali kvečjemu skrajni filter za prestrezanje politično nastavljenih ali drugače osebnostno neprimernih kandidatov, ne pa kot vrhovni zasliševalec, ocenjevalec in odločevalec? Ali je normalno, da so doslej zavrnili že štiri slovaške kandidate in poprej vrsto izjemno uglednih strokovnjakov iz drugih držav, recimo iz Italije, Švedske, Avstrije, Malte in Slovaške? Mar njegove samovoljno prisvojene pristojnosti ne pomenijo tistega, kar je najbolj moteče v Uniji, namreč centralizirano ignoriranje zlasti manjših držav članic? Ali ne bi bilo samoumevno, da so tudi člani odbora brezhibno dvojezični, če že od kandidatov pričakujejo solidno znanje francoščine in angleščine? Kako je mogoče, da se tako “resen” organ sploh ukvarja z anonimnimi pismi, ki vsebujejo vse znake kaznivega dejanja?
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
STROKOVNI ČLANKI - IZBOR TEDNA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
|
|
|
|
|
>> Ali uporabljate zadnje veljavno besedilo ZGD-1?
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je od objave leta 2006 doživel kar 17 posegov. Vse spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZGD-1. V časovni lestvici je vseh 18 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 295. člena, ki ureja sklic skupščine). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene. ZGD-1 je ob večini členov povezan s komentarjem zakona ter z več kot 1.000 strokovnimi članki, več kot 1.500 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in skoraj 700 judikati Sodišča EU ter več kot 220 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo. Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo. >> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
|
|
|
|
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek prinaša vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
© 1989-2019 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane
Tednik ste prejeli skladno s 158. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in zakonodajo na področju varstva podatkov, in sicer na podlagi vaše prijave na spletni strani www.iusinfo.si, našega zakonitega interesa, sklenjenega naročniškega razmerja ali drugega razmerja, za katerega veljajo splošni pogoji družbe, ali izrecne privolitve. V kolikor Tednika ne želite prejemati, se lahko odjavite s seznama prejemnikov.
|
|