Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje. Tožba temelji na 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Zahtevek Slovenije za pravično odškodnino je 429,5 milijona evrov, kolikor po oceni revizorjev znaša višina terjatev na dan vložitve tožbe.
Ustna obravnava pred 17-članskim velikim senatom ESČP je potekala dopoldne v Strasbourgu. Najprej je sodišče nagovoril hrvaški odvetnik Jeremy McBride, ki je izpostavil, da pri primeru LB ne gre za navadno tožbo komercialne banke, ampak dejansko za gospodarske interese držav.
Kot je izpostavil, je LB entiteta, ki deluje zgolj v interesu države in je v bistvu vladna organizacija, ki pa da v skladu z določili Evropske konvencije o človekovih pravicah, pravilih in sodno prakso sodišča nima pravice vlagati tožb. To je sodišče po njegovih besedah potrdilo tudi leta 2015, ko je zavrnilo individualno tožbo LB za izterjavo terjatev.
Temu sta ugovarjala tako visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič kot slovenski odvetnik Ben Juratowich. Polak Petričeva je poudarila, da gre pri vsej zadevi za arbitrarno delovanje hrvaških vladnih in sodnih oblasti, da bi zaščitili hrvaška podjetja pred izterjavo dolgov do točno te banke.
Poudarila je tudi, da iz Evropske konvencije o človekovih pravicah jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. "Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic".
Pri tem sta oba spomnila na besede nekdanjega finančnega ministra in podpredsednika hrvaške vlade Slavka Linića, ki se je leta 2015 pohvalil, da je kot minister prepovedal kakršnakoli izplačila LB. Hrvaška je sicer skušala zmanjšati pomen njegovih besed, a je Juratowich spomnil, da se po teh besedah Liniću ni zgodilo nič, prav tako pa se nič ne dogaja s kazensko ovadbo, ki jo je takrat proti njemu vložila LB.
Vprašanje "statusa" LB in povezanosti z državo je najbolj zanimalo tudi sodnike ESČP - od tega, kakšne državne funkcije je oz. še opravlja LB do lastniške strukture in ustroja banke. Med 17 člani velikega senata sta tudi hrvaška članica ESČP Ksenija Turković in slovenski Marko Bošnjak, pa tudi srbski sodnik Branko Lubarda in Jovan Ilievski iz Severne Makedonije. Predsednik velikega senata je Linos-Alexandre Sicilianos iz Grčije.
Juratowich je izrecno pojasnil, da LB nikakor ni organ države in ni del državnega aparata. Je pravna oseba, ločena od države, čeprav v lasti države, a zato še ni "državna", zagotovo pa ne "podpisnica konvencije". Prav tako zanjo velja zakon o gospodarskih družbah, nima nobenih posebnih pooblastil in nikoli ni izvajala javnih funkcij, je pojasnil Juratowich in dodal, da Hrvaška ni predstavila nobenega nasprotnega dokaza.
Slovenija sicer poudarja, da so države članice Sveta Evrope v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah dolžne vsakomur in vsaki pravni osebi zagotoviti pravice in svoboščine. Torej te pravice uživa tudi Ljubljanska banka. Zato Slovenija zagovarja stališče, da ugovor Hrvaške glede dopustnosti tožbe ni utemeljen. Drugačna razlaga sodišča bi lahko pomenila daljnosežen presedan in bi odprla vrata tudi za arbitrarno in neenakopravno obravnavo gospodarskih subjektov v državni lasti, ki poslujejo v tuji državi, poudarja slovenska vlada.
V interesu mednarodne skupnosti je, da se spori rešijo čim prej in na miren način, kar je še posebej pomembno za regijo, ki se sooča s številnimi nerešenimi vprašanji. Slovenija izhaja iz načel pravne države in zaupanja v mednarodno sodstvo, zato je to odprto vprašanje naslovila na omenjeno sodišče, so še poudarili v vladnem sporočilu za javnost.
Če bo ESČP prisluhnil slovenskim stališčem, je pričakovati nadaljevanje vsebinskega presojanja primera, kar bo zagotovo trajalo več mesecev, če že ne let. Sodišče se lahko odloči tudi nasprotno, lahko pa tudi združi presojo o dopustnosti tožbe z vsebinsko obravnavo. Slovenija glede na prakso ob drugih meddržavnih tožbah odločitev sodišča o dopustnosti tožbe pričakuje konec tega leta ali pa v prvi polovici naslednjega leta.
Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je v Zagrebu novinarjem že zatrdil, da bo Hrvaška spoštovala kakršnokoli odločitev ESČP glede tega primera. "Tudi če se bo sodišče spustilo v odločanje o bistvu spora, pa bo do končne odločitve minilo nekaj let," je prepričan Horvat. Prepričan je tudi, da nobena odločitev ESČP v primeru LB ne bo destabilizirala hrvaškega gospodarstva.
