c S

Kaj je odbor po 255. členu Pogodbe o delovanju EU?

11.06.2019 15:18 Odbor po 255. členu Pogodbe o delovanju EU, uveden z lizbonsko pogodbo, deluje od marca 2010. Z njim naj bi preprečili, da bi politika v državah članicah EU za sodnike Sodišča EU predlagala njim všečne kandidate mimo meril, ki so pomembni za dobro delovanje Sodišča EU, pojasnjuje profesorica na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik.

Z odborom, ki poda mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika, se vlade držav članic posvetujejo pred imenovanjem kandidatov.

Odbor ima sedem članov, ki so izbrani med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament.

Poleg izkušenj s sojenjem imajo člani odbora večinoma tudi dolgoletne akademske izkušnje kot profesorji prava. Kot poudarja Hojnikova, gre torej za strokovno visoko ugledno telo, ki ga ni mogoče označevati kot politični odbor.

Trenutno so člani odbora nekdanji nizozemski sodnik Sodišča EU, poljski ustavni sodnik, irski vrhovni sodnik, predsednik španskega vrhovnega sodišča, portugalska sodnica in bivša članica Sodišča EU, predsednik nemškega zveznega ustavnega sodišča in član pravne službe Evropskega parlamenta.

Odbor preuči vsako vlogo za člana Sodišča EU - to so sodniki Sodišča (po eden na vsako državo članico), generalni pravobranilci Sodišča (skupno jih je enajst, pri čemer predstavniki iz manjših članic rotirajo) in sodniki Splošnega sodišča EU (z letošnjim letom naj bi bila po dva iz vsake države članice).

Pri preučitvi vlog odbor razlikuje vloge za novo imenovanje, pri katerih opravi tudi razgovor s kandidati, in vloge za ponovno imenovanje, kjer preuči le pisno obrazložitev. Pri prvih vlogah gre torej za bolj temeljito preučitev kandidatove dosedanje strokovne poti.

Kandidate sedemčlanski odbor presoja po merilih, ki so razvrščena v šest skupin, pojasnjuje strokovnjakinja za pravo EU. To so pravne veščine kandidata, njegova profesionalna kariera, sposobnost opravljanja sodniškega poklica, sposobnost dela v mednarodnem okolju, jezikovne veščine, nedvomna neodvisnost od nacionalne vlade in integriteta.

Čeprav je bilo pred sprejemom lizbonske pogodbe predvideno, da bo odbor le redko zavrnil kandidate, pa je bila v zadnjih petih letih zavrnjen eden od sedmih kandidatov, med drugim iz Italije, Švedske, Malte in Slovaške.

Odbor ne izbira kandidatov, ampak preuči primernost predlaganih kandidatov z namenom, da so člani Sodišča EU najbolj profilirani evropski pravniki, poudarja Hojnikova.

Ljubljana, 11. junija (STA)