Generalni državni tožilec je v predstavitvi poročila delo državnih tožilcev v letu 2018 ocenil kot učinkovito. Že peto leto zapored so namreč odločili o več ovadbah, kot so jih prejeli, stopnja obvladovanja pripada pa je znašala 102,8 odstotka. Pripad zadev je bil sicer malenkost večji kot leto poprej, a so jih kljub temu rešili za 1,4 odstotka več, je poudaril Šketa. Da poročilo izkazuje napredek, saj tožilstvo obvladuje vse večji pripad zadev, je ocenila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Sicer pa se čas trajanja postopkov po besedah Škete skrajšuje, delež obsodilnih sodb, ki je bil 86-odstoten, pa dokazuje tudi ustreznost strokovne presoje tožilcev. Tožilci so lani zavrgli 64 odstotkov ovadb, kar po njegovih besedah ohranja omejevanje pritiska na sodni sistem.
Je pa Šketa opozoril na kadrovsko podhranjenost državnih tožilstev. V lanskem letu se je zasedba zmanjšala še za dva odstotka. Poročilo Evropske komisije kaže, da je v Slovenije v primerjavi z državami s podobnim sistem najmanj državnih tožilcev na 100.000 prebivalcev, je izpostavil. Trenutno je sicer v teku 26 postopkov za imenovanje novih državnih tožilcev, a je po besedah generalnega državnega tožilca težava v dolgotrajnih postopkih, zaradi katerih ne morejo sproti zapolniti mest.
Nad kadrovsko sestavo državnih tožilcev so zaskrbljeni tudi v Državnotožilskem svetu. Po besedah predsednika sveta Roberta Renierja je treba stanje nujno popraviti v čim krajem času. Tudi on je opozoril na dolgotrajne postopke, zaradi katerih ljudje s tožilstva odhajajo hitreje, kot pa uspejo dobiti nove. Katičeva pa se je zavzela, da se za reševanje problematike čim prej oblikujejo kratkoročne rešitve, dolgoročne pa bo prinesla novela zakona o državnem tožilstvu, ki je že v pripravi.
Zaskrbljenost nad kadrovsko podhranjenostjo so izrazili tudi nekateri poslanci. Iva Dimic (NSi) je ocenila, da je poklic državnega tožilca z vidika odgovornosti, medijskega pritiska in finančne spodbude nezanimiv, zato je težko priti do dobrih kadrov. Dejan Kaloh (SDS) pa se je vprašal tudi, kakšni so dejanski delovni pogoji za tožilca in ob tem spomnil na zgodbo mariborskega tožilca Nika Pušnika, ki je prepričan, da se zoper njega nezakonito uporabljajo prikrita preiskovalna sredstva.
V razpravi je bilo veliko govora tudi o učinkovitosti dela tožilstva v odmevnih primerih. Po mnenju Maše Kociper (SAB) namreč ljudje njihovo delo presojajo po odmevnih primerih, ki potem padejo na sodišču. Če ne bodo izboljšali učinkovitosti v odmevnih zadevah, se percepcija delovanja pravosodnega sistema ne bo spremenila, je posvarila. Da so velik problem korupcijska kazniva dejanja in neučinkovitost dela tožilstev pri tem, je opozoril tudi Franc Breznik (SDS), ki je bil sicer kritičen tudi do dela posameznih tožilcev.
Nad trendom povečanje kazenskih ovadb na področju korupcije je zaskrbljen tudi Šketa. Lani so namreč prejeli za 35 odstotkov več ovadb kot leto poprej, ta porast pa kaže na to, da področje morda ni urejeno.
Lansko leto je zaznamovala tudi odločitev ustavnega sodišča glede zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, zaradi česar je moralo tožilstvo umakniti tožbe v desetih primerih, je spomnil Šketa.
Več poslancev je bilo danes kritičnih tudi do pomanjkljivega pregona sovražnega govora. Poslanka SD Mera Hot je opozorila, da je bilo sproženih le nekaj postopkov, sovražni govor pa je le redko predmet sodnega pregona. Tudi Nina Maurovič (LMŠ) je opozorila, da se na tem področju ne bo nič spremenilo, dokler obstaja vsesplošna toleranca do sovražnega govora. Jani Möderndorfer (SMC) pa se boji, da je v tožilskih vrstah mnogo tožilcev, ki se s tem ne želijo ukvarjati, saj se bojijo neuspeha in se jim to zdi Sizifovo delo.
Šketa medtem meni, da se trendi na področju pregona sovražnega govora obračajo v pozitivno smer in da se bo ta trend nadaljeval v prihodnjih letih. Sam pa pričakuje normativno ureditev tega področja v zakonu o medijih in zakonu o prekrških. Tudi Katičeva čaka, kaj bo prinesla sprememba omenjene zakonodaje, nato pa bodo pregledali, ali bo treba popraviti tudi kazenski zakonik.
Odbor se je lotil tudi razprave o letnem poročilu o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva za lani, a so morali nato sejo zaradi zasedenosti dvorane prekiniti in jo bodo nadaljevali prihodnjič.
