c S
KOLUMNE
Jan Zobec Postfaktično

Pred tremi leti so Oxfordski slovarji kot besedo leta razglasili pridevnik »postfaktično« (post-truth). Označuje, oziroma nanaša se na okoliščine, v katerih so objektivna dejstva manj pomembna in manj vplivna na oblikovanje javnega mnenja kot je pozivanje k emocijam in k osebnemu prepričanju. Izbor besede so, kakopak, razložili s silovitim porastom uporabe tega pridevnika od sredine leta 2016 dalje predvsem v zvezi s samostalnikom politika. Vsi vemo, zakaj.

18.11.2019
Jan Zobec O lojalnosti

Lojalnost je beseda z mnogoterimi pomeni. SSKJ jo razlaga kot izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonskih dolžnosti, ali kot poštenost, odkritost v ravnanju. Njen izvor tiči v stari francoščini (loialte, leaute), pomeni pa dobro kakovost, zvestobo, častnost, spoštovanje prava, zakonito in zakonsko, biti rojen v zakonu. Prvič je bila omenjena okoli leta 1530 in sicer glede tistih, ki so predmet suverenosti ali vladanja. Ti so morali biti lojalni suverenom in vladarjem. Etimološki razvoj te besede v angleščini pokaže, da so njene korenine fevdalnega izvora in sicer kot »zvesto in verno izpolnjevati svoje pravne obveznosti; skladnost z zakoni časti«; v splošnem pomenu (glede psov, ljubimcev itd.) se je beseda začela uporabljati dokaj zgodaj, že od začetka 17. stoletja.

21.10.2019
Jan Zobec »Etična« Malo manj kot pred 14 dnevi se je zgodilo pričakovano. Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu (v nadaljevanju: Etična) je izrekla moralno-etično sodbo sodniku, ki je sredi aprila letos s svojim neprecedenčnim poklicnim pogumom, neposrednostjo in za slovenske razmere z nezaslišano politično nekorektnostjo osupnil slovensko sodniško, pravniško in širšo javnost. Ob izreku sodbe v vsem znani, skrajno zahtevni, občutljivi in do-neba-visoko profilirani kazenski zadevi je spregovoril o pritiskih, ki naj bi jih doživljal med sojenjem. Napovedal je tudi, da se bo zgodilo, kar se potem je. Nekateri mediji in uradna spletna stran Sodnega sveta so skorajda istočasno objavili vest, da je Etična ugotovila, da je sodnik takrat ravnal neetično. 23.09.2019
Jan Zobec Avtokratski legalizem

Pojem avtokratski legalizem je skovala princetonska profesorica Kim Lane Scheppele, ki svoj znanstveni eros posveča preučevanju zatona ustavnih demokracij, zlasti v bivših postkomunističnih državah, ki so sprva, tako se je zdelo, uspešno krenile po poti svojih zahodnoevropskih vzornic (gl. Autocratic Legalism, The University of Chicago Law Review, 85:545-583; 2018, od koder v nadaljevanju tudi povzemam). Konec dvajsetega stoletja je bil obetaven, zdelo se je, da ima Francis Fukuyama prav, ko je že nekaj mesecev pred neizbežnim padcem Berlinskega zidu napovedal konec zgodovine.

26.08.2019
Jan Zobec Tour de force vodstvene strukture

Ker je poletje čas počitnic, dopustov in ležernosti, skratka za vse kaj drugega, kot za resna branja in zatežena pravniška nakladanja, je tokratna kolumna, čeprav vzeta iz prava v akciji, lažjega žanra. Bralcu bo na neposreden, živ in na kar se da nazoren način pripeljala pred oči izsek stanja stvari in duha na Vrhovnem sodišču in formam mentis njegove vodstvene strukture.

29.07.2019
Jan Zobec Mikro-ukinitev ustavne demokracije Med sodobnimi pravniki bi najbrž težko našli koga, ki v ustavni demokraciji ne bi videl trenutno najoptimalnejše ureditve človeškega sobivanja. Zakaj večinska demokracija kot oblika upravljanja javnih zadev, po kateri ima oblast večinski del ljudstva, lahko privede do katastrof, kakršne je človeštvo izkusilo v prejšnjem stoletju, ni treba razlagati. Ljudstvo nikakor ni brez nevarnostnih potencialov, večina, četudi še tako prepričljiva in enotna, bolj ko je kompaktna, večja je verjetnost, da nima prav. In še večja je verjetnost, da bo poteptala, izničila ter izbrisala pravice tistih, ki so ostali v manjšini. 01.07.2019
Jan Zobec Pri nas se je mudil Vyacheslav Mikhailovich Lebedev Bilateralna srečanja med najvišjimi sodišči različnih držav so vsestransko koristna. Pomembno prispevajo k širjenju obzorij in meja v glavah sodnikov, pripomorejo k odpiranju njihovih pogledov onkraj formalno in ozko zamejenih nacionalnih pravnih ureditev, omogočajo primerjavo ter s tem bolje razumevanje domačega sodnega in pravnega sistema, tudi svoje profesionalne sodniške persone, izmenjava izkušenj bogati, papirnata in online komunikacija nikoli ne moreta nadomestiti pristnega, neposrednega osebnega stika – konec koncev tudi ob sproščenem pogovoru ob kozarcu rujnega pri ali po kakšni večerji. 03.06.2019
Jan Zobec Duh avtoritarnosti Duh straši po Evropi – duh avtoritarnosti. Vendar tokrat ne velja tisto iz uvoda v Manifest komunistične partije, kjer dobro znana avtorja pravita, da so vse sile stare Evrope sklenile sveto alianso v eksorciranju tega duha: papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikalci in nemški policijski špiclji. Ne, tokrat je stvar obrnjena na glavo. Duh avtoritarnosti se ne širi in ne prihaja od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol in od zgoraj vsevprek. Od Rusije navzdol proti jugozahodu. 06.05.2019
Jan Zobec Na točki preloma Verjetno je danes bistveno manj kolegov, ki oporekajo spoznanju, da je vodstvena struktura sodstva in prek nje ter zaradi nje sodstvo sámo v globoki krizi. Škandali, afere, nepravilnosti in zlorabe se kar vrstijo. Od, da se ne bom ponavljal, vsega, o čemer sem govoril v prejšnjih kolumnah, do nedavnih škandaloznih razkritij pogumnih novinark Financ, ki svoj poklic jemljeta resno in odgovorno. 01.04.2019
Jan Zobec O deklici, šerifu in Benthamovem Panoptikonu V ameriški zvezni državi Arizona ob vznožju gorovja Santa Rita blizu meje z Mehiko leži mestece Patagonia. Na drugem koncu Združenih držav v Pensilvaniji pa malo večje mestece Selinsgrove. V prvem živi možakar Joseph Patterson, v drugem 12 letna deklica z imenom Hilde Kate Lysiak. Ne boste verjeli, ampak dekletce je že od svojega devetega leta uspešna novinarka, ki raziskuje in poroča o vseh mogočih dogodkih – od umorov, posilstev, bančnih ropov in drugih grozljivih kaznivih dejanj, do propustnosti ograje iz bodeče žice na meji z Mehiko. Deklica izdaja svoj časopis Orange Street News. 04.03.2019
Jan Zobec Dve poti Stvari so v svojem izhodišču zelo preproste. Vsaka oblast, naj bo zakonodajna, izvršilna ali sodna, je nagnjena k zlorabam. Za nobeno od njih ne velja, da ji je treba slepo verjeti in na lepe oči zaupati. Zato ima še kako prav Vladimir Ilič Lenin, da je zaupanje dobro, nadzor pa še boljši. Nadzor je seveda različen – v avtokratskih in totalitarnih režimih izhaja iz čisto drugih premis kot v liberalnih demokracijah. 04.02.2019
Jan Zobec Imenovanje sodnikov Kadarkoli sta izvršilna oblast ali uradna politika in vodstvena struktura sodstva glede česa enakega ali celo istega mnenja, se dvignejo obrvi. In če se to nanaša na imenovanje sodnikov, potem je razlog za poskok obrvi toliko večji. Ministrica za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča govorita isti jezik in v en glas sporočata, da je treba imenovanje sodnikov odvzeti politiki in to reč prepustiti izključno Sodnemu svetu. Sodnike naj torej imenuje sodstvo samo, oziroma v njegovem imenu skrbno izbrani in preverjeni sodniki, ki imajo v Sodnem svetu večino. Ne samo ministrica (oziroma politika, ki za njo stoji) in nominalno prvi sodnik med enakimi, tudi številni mednarodni dokumenti od vseh možnih modelov izrazito forsirajo prav italijansko različico sodniške samouprave, ki jo razglašajo za t.i. EU-model sodnega sveta (Consiglio Superiore della Magistratura). Po njem se v bistvenem zgleduje tudi slovenski model. Tisto, kar manjka do popolne uveljavitve sodniške samouprave je odvzem pristojnosti Državnega zbora, ki na predlog Sodnega sveta voli (v resnici potrjuje s strani Sodnega sveta izbrane) sodnike. 07.01.2019
Jan Zobec Ob Desetem decembru Svetovni dan človekovih pravic je namenjen celotnemu korpusu človekovih pravic, katerih pravir je človekovo dostojanstvo. Nameniti pozornost le eni od svoboščin, recimo svobodi izražanja, se zdi zato krivično do ostalih, saj je videti kot prezrtje vseh, ki trpijo brutalne kršitve temeljnih človekovih pravic, vseh, kot je v svojem govoru konec prejšnjega meseca rekla komisarka za človekove pravice, ki so neupravičeno zaprti, ugrabljeni, mučeni, izgnani, nehumano in ponižujoče obravnavani, ki jim je odrečena volilna pravica, vseh, ki ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi ljubljenimi, otrok, ki so prikrajšani za temeljno izobraževanje, novinarjev, ki so bili ubiti zaradi izpolnjevanja svojega demokratičnega poslanstva ... 10.12.2018
Jan Zobec »Nova pojavnost slovenskega sodstva« Za Vrhovno sodišče je bil konec prejšnjega meseca razburljiv in zgoščen. Sovpadlo je nekaj zanimivih, med seboj logično povezanih in prepletenih dogodkov. Po naključju se je vse dogajalo ravno okoli evropskega dneva pravosodja, 25. 10.. Najprej je 24. 10. na uradni spletni strani Vrhovnega sodišča vzniknil od nikogar podpisan odziv najviše sodne instance v državi na sodbo ESČP v zadevi Produkcija Plus storitveno podjetje d.o.o. zoper Slovenijo, z naslovom »V zadevi PRO PLUS Vrhovno sodišče poudarja: Spoštujemo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo«. S to objavo so nekdo ali nekateri v imenu institucije, torej vseh vrhovnih sodnic in sodnikov razglasili, da Vrhovno sodišče upošteva tiste odločitve ESČP, ki prepričajo z argumentacijo ter da »jih, tam, kjer je to potrebno,« vrhovni sodniki in sodnice »vključujemo v svoje delo«. To pomeni, da je treba sodbe ESČP, ki so po mnenju »vrhovno-sodnega monolita« argumentacijsko neprepričljive, kratko malo ignorirati. 12.11.2018
Jan Zobec »Krivosodje« V zadnjem času je justična propaganda v polnem zamahu. Mainstream mediji objavljajo intervjuje z mladimi, a vplivnimi osebami sistema, pred tem se je Odbor DZ za pravosodje seznanil z letnim poročilom o delu sodišč in Sodnega sveta, zadnji teden prejšnjega meseca je, kot beremo v medijih, »predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič gostil novo ministrico za pravosodje Andrejo Katič, s katero sta spregovorila o ključnih točkah delovanja sodstva«, nato pa ga je kot govorca gostilo ADP na etičnem simpoziju pred Rdečo mašo. Daroval je predavanje s pomirjujočim naslovom »Slovenska sodišča – ugled in zaupanje v javnosti«. Mašo za pravnike in vse javne uslužbence v zakonodajni, izvršilni ter sodni veji oblasti, ki je sledila, je daroval dr. Tadej Strehovec. 15.10.2018
Jan Zobec Skrajni čas Čas je za zasebno lastnino in za zasebni kapital. Končno! Zato iskrena hvala neki politiki, da je s tistimi javno izraženimi namerami dvignila prah in aktivirala val zaskrbljenosti za temeljni institut prava. Prav je in skrajni čas je, da se začnemo zavedati njenega, za svobodo posameznika in njegovo blaginjo bistvenega pomena – še posebej, ko ne gre le za drobnjakarske sosedske spore, ampak za poskuse oderuške, zaplembene obdavčitve najsposobnejših, tistih, ki s svojim delom, ustvarjalnostjo in osebnim odrekanjem vlečejo nacionalni voz – z vso nebodigatreba navlako, ki se na njem udobno prevaža in se pri tem še šopiri. 17.09.2018
Jan Zobec Kaos v Podeželici Slovensko esteblišment pravništvo se ima v dominantni večini za napredno in levo usmerjeno. Tako zelo, da se celo takrat, ko se nekdo iz te elite postavi za nekoga iz konservativnega bloka, ker so mu bile v sodnem procesu dramatično kršene človekove pravice, bralcem ali svojim »šefom« uvodoma opraviči, da tega človeka ne ceni, da njegovo politiko in njegova ravnanja ne odobrava, celo prezira, a da je šla sodna mašinerija tokrat le predaleč ter da zato zoper flagrantno lomastenje po človekovih pravicah dviga svoj glas. 20.08.2018
Jan Zobec Kjer je beseda, tam je moč Tragedija prava je v bistvu ena sama. Nad njim namreč ni Boga – ali (za ateiste) matere narave. Je samo človek, z vsemi svojimi slabostmi in nepopolnostmi. V eksaktnih znanostih so šarlatani, bleferji in lažni preroki hitro ter lahko razkriti in prepoznani. Naravno-znanstvene hipoteze neusmiljeno potrdi ali ovrže naravni eksperiment. Tako kot v športih, za vse enako, eno samo univerzalno merilo pove, kdo je najboljši: stotinke sekunde, centimetri, neposredno merjenje moči, knockdown, štetje do deset in knockout ... 23.07.2018
Jan Zobec Podeželska Oceanija Oceanija je ime Orwellove države v njegovi kultni distopiji 1984. Fantazijska grozljivka, postavljena v prihodnost in navdahnjena s komunistično - lahko katerokoli totalitarno državo. Pisana in razumljena kot opomin – ki bralca napolnjuje z grozo in hkrati upanjem, da je kaj takega, o čemer govori roman, tukaj in zdaj ter v predvidljivi prihodnosti že zaradi zavezanosti vrednotam ustavne demokracije, katerih prvi garant, varuh in nosilni steber je neodvisno, kompetentno in razumni pravni argumentaciji zavezano sodstvo, preprosto nemogoče. Pa vendar. Je res? Poglejmo. 25.06.2018
Jan Zobec Dva svetova Da je Vrhovno sodišče v finančno izjemno težavnem položaju, ve vsak, ki sedi na Tavčarjevi 9 – od sodnikov in svetovalcev, bibliotekark, do administrativnega in tehničnega osebja, lahko bi rekel vsakdo, čigar delo je vsaj posredno povezano z izpolnjevanjem ustavne vloge Vrhovnega sodišča kot tvorca živega prava. Dovolj je že prvi vtis, ki napolni obiskovalca ob sprehodu po hodnikih drugega nadstropja ljubljanske sodne palače. 28.05.2018
Jan Zobec Telefonska justica po slovensko Ste že kdaj slišali za telefonsko pravo? Da ne bo pomote, tu ne gre za ožje področje znotraj prava telekomunikacij ali informacijske tehnologije. Pojem je psevdo-pravni, natančneje, gre za pojem sociologije socialističnega (totalitarnega in avtoritarnega) prava. S pojmom telefonskega prava sem se prvič srečal v delih Zdeneka Kühna, Davida Kosařa in Rafala Manka, v katerih obravnavajo fenomen tretje pravne tradicije – in njenega preživetja tranzicije. 30.04.2018
Jan Zobec Temelj zaupanja v sodstvo Stopnja javnega zaupanja v slovensko sodstvo je nizka. Res je, da se statistični podatki o tem nekoliko razlikujejo. Eurobarometer je nameril borih 16 odstotkov, najmanj med vsemi članicami EU. Slabo kaže tudi Justice Scoreboard za preteklo leto. Delež tistih, ki menijo, da sodstvo deluje zelo dobro, je najnižje v EU, slabše kot leto poprej. Z nekoliko drugačnimi podatki postreže propagandna brošura Vrhovnega sodišča, izdana ob otvoritvi sodnega leta, vendar brez mednarodnih primerjav. Katerim podatkom verjeti, niti ni pomembno. 26.03.2018
Jan Zobec Zgodovina se ponavlja – najprej kot tragedija, potem kot farsa Začnimo z romantično vznesenostjo. Letos mineva že 27 let od osamosvojitve, ko je nastajajoča država v Preambuli k Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zapisala, da takratna razkrajajoča se SFRJ »ne deluje kot pravno urejena država in [da] se v njej hudo kršijo človekove pravice…..« ter se zatem z Ustavo, s katero je bil sklenjen osamosvojitveni lok, zavezala k demokraciji ter spoštovanju in varstvu človekovih pravic. Država Slovenija je bila torej spočeta, utemeljena, ustanovljena in rojena zato, da bi (si) njene državljanke in državljani zagotovili spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic. 26.02.2018
Jan Zobec Alternativna dejstva na Vrhovnem sodišču Po dolgih in mučnih ugovorih, protestih in barantanjih nekaterih vrhovnih sodnikov z »vodstvom« te institucije o tem, kaj naj bo obelodanjeno kot povzetek razprave na Občni seji Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju VS) dne 25. 9. 2017, se je več kot mesec kasneje na spletnih straneh VS pojavil od nikogar podpisan zapis z naslovom »Vrhovni sodniki za položaj, primerljiv z ustavnimi sodniki«. 29.01.2018
Jan Zobec Živalska farma na Tavčarjevi 9 Tudi to kolumno moram posvetiti aktualni temi – in tisto, o čemer sem pisal že pred več kot enim mesecem, ponovno dati na čakanje. Dogodek, ki je povod mojih razmišljanj, je samo-v-socialistični-Sloveniji-mogoča groteska, ko se je po hodniku ljubljanske sodne palače za menoj zapodil pripadnik pravosodne policije, ljudsko, zaporniški paznik, me zgrabil ter začel vleči proti rentgenu – vmes pa v povišanem in stopnjevano osornem tonu grozil ter me poniževal. Bil je to klasični »perp walk«, prizor, kakršnega ne boste videli nikjer drugje: vrhovni sodnik, ki ga na Vrhovnem sodišču zgrabi pravosodni policist - paznik in mu odvzame prostost. 24.12.2017
Jan Zobec Orbanizacija Slovenije – ali lomastenje neke politične večine po ustavnosti Tudi s tokratno kolumno sem želel razveseliti vodstvo Vrhovnega sodišča. Pa sem si premislil – serijo tekstov o alternativni resničnosti v vrhu sodstva bom nadaljeval kasneje. Tema, mimo katere zaradi aktualnosti in njene šokantnosti ne morem, je namreč nedavni spektakularen začetek pohoda kompaktne »ustavodajne« dvotretjinske večine najvišjega političnega telesa v državi na Ustavo, Ustavno sodišče in ustavno demokracijo. Politiki, ki obvladuje državo – zagotovo njeno zakonodajno in izvršilno oblast - Bog vedi zakaj, ni všeč odločba Ustavnega sodišča U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014. 27.11.2017
Jan Zobec Udrihanje po enih sodnikih se enim izplača Sodniki so nežna in tenkočutna bitja. Nekateri predvsem do sebe. Tako zelo, da do grehov svojega ceha kritičnim kolegom sodnikom, ki motijo mir in lagodje vladajočih sodniških korifej in njih oprod, grozijo kar z disciplinskimi sankcijami - še posebej, ko so v javno izpostavljenih nečednostih prepoznali lastna početja. 30.10.2017
Jan Zobec Slovenija – in Bronx (v '70-ih) Nedolgo nazaj sem imel na obisku prijatelja in kolega iz ZDA, konkretno iz Philadelphie, ki je v sedemdesetih odraščal v Bronxu. Danes ugleden strokovnjak, predavatelj, publicist in komentator s področja policijske sociologije, policijske kriminologije in policijske politike. A v mladosti je imel samo eno izbiro – biti član (svoje) tolpe (ganga), kar so bili skoraj vsi njegovi vrstniki - ali na videz živo nasprotje tega, postati policaj. 02.10.2017