>> Brez presoje ustavnosti znižanja plač tožilcem v času epidemije
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za presojo ustavnosti prvega protikoronskega zakona v delu, ki narekuje znižanje plač tožilcem v času epidemije. Pobudo je vložila predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline. Sodišče je presodilo, da bi pobudo lahko vložila šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, česar pa ni storila, so navedli v sklepu.



Po oceni društva tožilcev zakon neutemeljeno posega v ustavnopravna razmerja med vejami oblasti in ogroža izvrševanje sodne oblasti v kazenskih zadevah. Kot pravosodni funkcionarji, zavezani ustavnosti in zakonitosti, kot predstavniki pravosodja v širšem pomenu ter kot nosilci funkcije kazenskega pregona so, kot pravijo, državni tožilci zavezani uporabiti zakonsko dovoljena pravna sredstva za preprečitev nadaljnje škode.

Pretekli teden je Odbor za pravosodje DZ obravnaval poročilo o delu državnih tožilcev v letu 2019, ob tem je generalni državni tožilec Drago Šketa opozoril na veliko kadrovsko podhranjenost tožilstva. Tožilstva so v letu 2019 rešila več zadev, kot so jih prejela, zaradi česar delo tožilcev ocenjujejo kot uspešno in učinkovito. A hkrati je Šketa opozoril, da so tožilstva to dosegla z manj kot 80-odstotno zasedenostjo delovnih mest. Od 268 tožilskih mest je bilo namreč ob koncu lanskega leta zasedenih le 211.

S sodbo št. II Ips 75/2019 z dne 6. februarja 2020 je Vrhovno sodišče RS ugodilo reviziji toženca, sedanjega PV, v sporu s tožnico, novinarko javne televizije, zaradi žalitve njene časti in dobrega imena. Odločitev je v javnosti dvignila precej prahu, saj je večina Vrhovnega sodišča v tej zadevi zavarovala politični govor kljub nadvse pikri vsebini spornega čivka. Ker naj bi odločitev v prihodnje omogočala množično zaničevanje novinarjev v javnem prostoru, si poglejmo natančneje, kakšen je pravzaprav precedenčni domet njenih nosilnih razlogov.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Procesna imuniteta poslancev
Komisija DZ za poslovnik je poslanske skupine pozvala, naj se do 8. julija opredelijo do predloga novele Poslovnika državnega zbora (PoDZ-1) glede procesne imunitete poslancev. Po njem bi postopek obravnave imunitete, ko se poslanec sklicuje nanjo, potekal drugače kot takrat, ko se ne. Poslovnik zdaj namreč ne ločuje postopkov, ko gre za odločanje o imuniteti, ko je za to podana zahteva poslanca, in ko gre za odločanje o imuniteti zgolj na podlagi obvestila pristojnega organa o postopku, v katerem se je znašel poslanec. DZ namreč o imuniteti odloča tudi, če se poslanec nanjo sploh ne sklicuje.

>> Zobčeva je odstopila od kandidature za ustavno sodnico
Barbara Zobec je potrdila, da je odstopila od kandidature za ustavno sodnico. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v DZ, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj te voli politika. Takih sodnikov si politika ne želi, "sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel".

>> Ustavno sodišče je zavrglo tudi Agrokorjevo pritožbo
Ustavno sodišče je zavrglo Agrokorjevo pritožbo na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je decembra potrdilo odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK) o začasnem zasegu delnic Mercatorja. Senat ustavnega sodišča je pritožbo zavrgel, ker "ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni", so zapisali v sklepu.

>> Višje sodišče pritrdilo odškodninski tožbi proti kranjski porodnišnici
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Zavarovalnice Triglav na vmesno sodbo kranjskega okrožnega sodišča in tako potrdilo, da je odškodninski zahtevek deklice Gaje in njenih staršev v celoti utemeljen. Sodišče bo odločalo le še o višini odškodnine, ki bi lahko presegla milijon evrov.

>> V odsotnosti Omerzuja obravnava njegove pritožbe
Na sodbo mariborskega okrajnega sodišča, na katerem je bil predsednik mariborskega delovnega sodišča Stanko Omerzu 4. oktobra lani po skoraj dve leti dolgem procesu obsojen zaradi zalezovanja nekdanje intimne prijateljice na pol leta pogojne zaporne kazni s preskusno dobo dveh let, se je pritožila le obramba. Odvetnik Cugmas in obdolženi Omerzu zahtevata oprostitev ali novo sojenje pred drugim sodnikom. Omerzu je zaenkrat je še predsednik delovnega sodišča. Sodni svet je sicer izglasoval njegovo razrešitev s funkcije, a ta odločitev še ni pravnomočna.

>> Zavrnjena zahteva nekdanjega direktorja NPU
Upravno sodišče je zavrnilo zahtevo nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča, naj do končne odločitve zadrži izvajanje odločbe o njegovi razrešitvi. Ocenilo je, da Muženič ni v zadostni meri izkazal težko popravljive škode, ki naj bi mu nastala, če začasna odredba ne bo sprejeta.

>> Kerševan v izvršnem odboru Evropske mreže sodnih svetov
Predsednik Sodnega sveta Erik Kerševan je bil na generalni skupščini Evropske mreže sodnih svetov izvoljen za člana izvršnega odbora omenjene evropske mreže za mandatno obdobje 2020-2022. Gre za veliko priznanje tako Kerševanu kot Sodnemu svetu.

>> Lani obsojenih 6036 polnoletnih, 220 mladoletnih in 37 pravnih oseb
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo lani obsojenih 6036 polnoletnih, 220 mladoletnih in 37 pravnih oseb. V povprečju so bile tako pravnomočno obsojene 2,4 osebe na tisoč prebivalcev, v jugovzhodni Sloveniji je bilo to povprečje najvišje, in sicer 4,3 osebe na tisoč prebivalcev, v goriški statistični regiji pa najnižje, in sicer 1,4.

>> Izvrševanje probacijskih nalog
Slovenija se po številu izvršenih probacijskih nalog nahaja v samem evropskem vrhu, saj je ta delež 92-odstotni, medtem ko je delež EU 75 odstotkov. Glede strukture kaznivih dejanj, ki jih urad obravnava pri določanju probacijskih nalog, je pojasnila, da so na prvem mestu kazniva dejanja zoper premoženje, sledijo pa kazniva dejanja zoper družino in zakonsko zvezo, nasilje v družini in zoper človekovo zdravje. Zaskrbljujoč podatek je, da je 37 odstotkov storilcev kaznivih dejanj in prekrškov brezposelnih, 33 odstotkov obdolženih pa je prejemnikov denarne pomoči.

>> Za odsotnost z dela zaradi karantene odslej največ polovica plače
S preklicem epidemije covida-19 novi koronavirus ni izginil. Tiste, ki zbolijo, še naprej čaka izolacija, rizične stike, ki so sicer zdravi, pa karantena. A zaposleni v karanteni od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače s strani države, temveč največ do 50-odstotnega nadomestila s strani delodajalca.

>> Visoke globe za goljufije s turističnimi boni
Finančna uprava RS si je v zvezi s turističnimi boni zadala dva glavna cilja. Prvi je enostavnost, hitrost in učinkovitost koriščenja, drugi pa onemogočanje zlorab. Nadzor bo izvajal tržni inšpektorat, s katerim bo finančna uprava delila podatke. Zagrožene globe so "relativno visoke", in sicer od 200 do 600 evrov za fizične osebe in od 1200 do 40.000 evrov za poslovne subjekte.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Zaostrovanje pogojev za sodelovanje NVO
20. junija bodo začele veljati spremembe > Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki zaostrujejo pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Pogoji pridobitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu so urejeni v 137. členu (primerjalnik besedila) in med drugim določajo, da mora društvo imeti najmanj 50 aktivnih članov oz. če gre za nevladno organizacijo organizirano v obliki zavoda, mora ta imeti zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, če pa gre za ustanovo, mora imeti ta najmanj 10.000 evrov premoženja v tekočem in zadnjih dveh preteklih koledarskih letih.

>> Ukrepi na mejnih prehodih
8. junija je začel veljati novi Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih ročkah na notranjih mejah RS, ki določa, da lahko državljani Slovenije, Avstrije in Madžarske prehajajo mejo tudi izven kontrolnih točk. Poleg tega lahko brez odrejene karantene v Slovenijo vstopajo osebe, ki zagotavljajo storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo in bi lahko zaradi neizvajanja teh storitev prišlo do večje družbene ali gospodarske škode in osebe, ki z ustreznim dokazilom mejo prehajajo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov in se vračajo v roku 24 ur.

>> Način unovčitve turističnih bonov
Objavljena je bila Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave RS ter načinu vodenja in upravljanja evidence bonov, ki velja od 19. junija 2020 do 31. januarja 2021. Uredba določa način unovčitve bonov, ki so deljivi in se lahko unovčijo v večkratnih zneskih, način in roke za povračila sredstev ponudnikom storitev oz. upravičencem sredstev unovčenih bonov ter način upravljanja evidence bonov, ki jo vodi FURS. Bone bo mogoče vnovčiti od 19. junija do 31. decembra 2020 pri ponudnikih na področju turizma, kot jih opredeljuje 35. člen > Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). V prilogah Uredbe pa so obrazci Potrditev unovčitve bona, Izjava zakonitega zastopnika oz. skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi in Izjava upravičenca o prenosu bona.

>> KP za negospodarske dejavnosti
Objavljena je bila razlaga > 6. člena aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS, ki določa, da se javnemu uslužbencu, ki je zavrnil dodelitev službenega stanovanja, obračunavajo in povrnejo stroški prevoza od dodeljenega službenega stanovanja, dokler je to stanovanje primerno in bi ga glede na osebne ali objektivne okoliščine dejansko lahko uporabljal.

>> Drug zakoni in novele
V zadnjih številkah Uradnega lista RS so bile objavljene tudi:
    • dopolnitev > Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej),
    • sprememba > Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) in
    • novela > Zakona o športu (ZŠpo-1).

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 82 - 84

 

>> V kratkem na Sodišču EU obravnava tožbe proti Sloveniji
Postopek v tožbi Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, prehaja v naslednjo fazo. Za četrtek 22. junija je tako na Sodišču EU razpisana obravnava.

>> Evropski profesorji prava v obrambo pravnega reda EU
Več kot 30 evropskih profesorjev prava, med njimi tudi Slovenki, je v odziv na sodbo nemškega ustavnega sodišča, da je sodba Sodišča EU v povezavi s programom kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke nezavezujoča, objavilo izjavo v obrambo pravnega reda EU. Nacionalna sodišča ne morejo preglasiti sodb Sodišča EU, so poudarili.

>> Europol vzpostavil center za finančni kriminal
Evropska policijska agencija Europol je vzpostavila center, ki se bo posvetil preiskovanju finančnega in poslovnega kriminala, je napovedala izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle. Po njihovi oceni namreč kriminalne združbe letno zaslužijo okoli 110 milijard evrov, policija pa zaseže le okoli 1,2 odstotka te vsote.

>> Zaradi ponarejanja v EU izgubljenih 15 milijard evrov letno
Zaradi ponarejanja je v EU vsako leto izgubljenih 15 milijard evrov javnofinančnih prihodkov, kaže najnovejše poročilo Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Problematično je predvsem stanje v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, kjer letna izguba zaradi ponarejanja samo v Sloveniji znaša 14 milijonov evrov.

>> EU krepi boj proti dezinformacijam
EU poziva digitalne velikane, naj okrepijo boj proti dezinformacijam v povezavi s pandemijo covida-19, ki jih očita zlasti Rusiji in Kitajski. Ob tem je podprla odločitev Twitterja za preverjanje tvitov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Leta 2018 in 2019 so Facebook, Google, Microsoft, Mozila in Twitter ter trgovinska združenja, ki zastopajo spletne platforme, oglaševalsko industrijo in oglaševalce, podpisali kodeks ravnanja kot samoregulativno orodje za boj proti dezinformacijam. Podpisniki so oktobra 2019 predložili samoocene. Komisija bo v prihodnjih tednih objavila celovito oceno.

>> Postopno odpiranje zunanje meje EU
Evropska komisija bo priporočila postopno in delno odpravljanje omejitev na zunanji meji EU s 1. julijem, je napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Odpiranje zunanjih mej naj namreč po mnenju komisije sledi odpravi pandemičnih omejitev na notranjih mejah, ki je predvidena do konca tega meseca.

>> Široka podpora svežnju za okrevanje
Finančni ministri EU so v torek prvič razpravljali o 750 milijard evrov vrednem svežnju za obnovo Evrope, imenovanem Evropa nove generacije. V ospredju je bil temeljni del svežnja, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard evrov za posojila. Svet EU in Evropski parlament pa sta že dosegla dogovor o svežnju bančnih predpisov za lažje kreditiranje gospodinjstev in podjetij v EU.

>> Za močnejšo, pravičnejšo in bolj trajnostno Evropo
Prihodnji trio predsedujočih držav Svetu EU, v katerem so Nemčija, Portugalska in Slovenija, si je za cilj zadal močnejšo, pravičnejšo in bolj trajnostno Evropo. To izhaja iz predloga programa tria predsedovanja med 1. julijem letos in 31. decembrom prihodnje leto, ki ga bodo ministri držav članic EU predvidoma potrdili 16. junija.

 

 

>> Veljavna zakonodaja EU in sodna praksa Sodišča EU

 

dr. Andrej Friedl:
Spremenjene okoliščine in višja sila v mednarodni trgovini

Zoran Skubic:
Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ?

mag. Janez Tekavc:
Turistične vrednotnice in vprašanje retroaktivnosti

mag. Boštjan J. Turk:
O pravni odgovornosti Kitajske za pandemijo

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je doživel že 41 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZLS.

V časovni lestvici je tudi vseh 42 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjava besedila 29. člena ZLS o pristojnostih občinskega sveta). Primerjate pa lahko tudi celotni različici besedil ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZLS je povezan tudi z več kot 280 strokovnimi članki, z več kot 440 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in osmimi odločitvami Državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.