c S
Brez presoje ustavnosti znižanja plač tožilcem v času epidemije 08.06.2020 18:23 Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za presojo ustavnosti prvega protikoronskega zakona v delu, ki narekuje znižanje plač tožilcem v času epidemije. Pobudo je vložila predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline. Sodišče je presodilo, da bi pobudo lahko vložila šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, česar pa ni storila, so navedli v sklepu.

Vlagateljica je pravni interes izkazovala s tem, da je bilo na podlagi izpodbijanih odločb v nasprotju z načelom neodvisnosti državnih tožilcev poseženo v njen pravni položaj državne tožilke. Ustavno sodišče je ocenilo, da lahko funkcionar prikrajšanje pri plači uveljavlja pri delodajalcu oz. v delovnem sporu, pobuda za presojo ustavnosti pa se lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev.

Po oceni društva tožilcev zakon neutemeljeno posega v ustavnopravna razmerja med vejami oblasti in ogroža izvrševanje sodne oblasti v kazenskih zadevah. Kot pravosodni funkcionarji, zavezani ustavnosti in zakonitosti, kot predstavniki pravosodja v širšem pomenu ter kot nosilci funkcije kazenskega pregona so, kot pravijo, državni tožilci zavezani uporabiti zakonsko dovoljena pravna sredstva za preprečitev nadaljnje škode.

Zagotavljajo, da se v polni meri zavedajo teže trenutnih razmer in posledic, razumejo tudi potrebo po solidarnosti in želijo po najboljših močeh prispevati k čim hitrejši odpravi negativnih posledic, tudi z varčevanjem. A po njihovem mnenju pri protikoronskem zakonu v delu glede znižanja plač funkcionarjem ne gre za vprašanje solidarnosti ali varčevanja, pač pa za to, da "ruši temeljne ustavne vrednote, kot sta enakost pred zakonom in delitev oblasti, ter ogroža delovanje kazenskega pravosodja".

Interventni zakon po njihovi oceni brez kakršnih koli utemeljenih razlogov nedopustno razlikuje med posameznimi pravosodnimi funkcionarji (tožilci in sodniki), na kar je vlado opozarjala že vladna služba za zakonodajo, in državne tožilce postavlja v slabši položaj celo od javnih uslužbencev.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti trem. Sodnica Šugman Stubbs je pri tem spisala odklonilno ločeno mnenje, v katerem je zapisala, da se z večinsko odločitvijo ne more strinjati, saj je "ne samo pretirano formalistična, temveč celo napačna, obstajajo pa tudi močni sistemski razlogi, ki govorijo v prid temu, da bi zadeva morala biti sprejeta v obravnavo".

Napotitev na sodno pot se ji zdi smiselna, če ima neko dodano spoznavno ali argumentacijsko vrednost. V tem primeru pa postopki pred rednimi sodišči ne bodo doprinesli h kvaliteti argumentaciji ali raziskovanju dejanskega stanja, saj je edino vprašanje, na katerega želi pobudnica odgovor, vprašanje ustavne skladnosti nekaterih določb zakona o interventnih ukrepih. Na tega pa lahko odgovori edino in samo ustavno sodišče.

"Poleg vsega pa v našem primeru ne gre samo za enkraten primer posamičnega funkcionarja, ki mu je bila plača odmerjena narobe, ampak za znižanje plač celotnemu delu pravosodnega sistema. Vsako znižanje plač enemu delu pravosodnega sistema, še posebej tako radikalno, je občutljivo in posega v delikatna razmerja med različnimi državnimi podsistemi," je navedla ustavna sodnica Šugman Stubbs. Zato je prepričana, da bi moralo na vprašanja ustavnopravne narave odgovarjati ustavno sodišče in to brez odlašanja in nepotrebnega obremenjevanja rednega sodstva.

Ljubljana, 08. junija (STA)