Šketa je ob predstavitvi poročila povedal, da so tožilstva v letu 2019 rešila več zadev, kot so jih prejela, zaradi česar delo tožilcev ocenjujejo kot uspešno in učinkovito. A je hkrati opozoril, da so tožilstva to dosegla z manj kot 80-odstotno zasedenostjo delovnih mest. Od 268 tožilskih mest je bilo namreč ob koncu lanskega leta zasedenih le 211.
Po besedah pravosodne ministrice Kozlovičeve se na ministrstvu težav s kadri zavedajo, zato so se s tožilstvom že pogovarjali, kako reševati to težavo. Načrtujejo tudi odpravo nekaterih administrativnih ovir pri imenovanju tožilcev. "Včasih namreč imenovanje tožilca traja tudi skoraj eno leto," je opozorila.
V poslanski razpravi se je Dejan Kaloh (SDS) strinjal, da so podatki o kadrovski zasedenosti na tožilstvih zaskrbljujoči. Gre za težavo, ki si zasluži vso pozornost, je dejal. Nekaj za večjo priljubljenost samega poklica lahko sicer po njegovih besedah naredijo tudi tožilci sami na način, da svojo delo opravljajo prizadevno in učinkovito.
Maša Kociper (SAB) pa je nasprotno podvomila, da so težave s kadri res tako velike. "Že nekaj let se pogovarjamo, kako na tožilstvu primanjkuje tožilcev, a hkrati nenehno imenujemo nove. Je res odliv tako velik ali pa gre morda le za organizacijske težave?" je vprašala.
Mateja Udovč (SMC) se je ustavila ob podatku, da tožilci letno zavržejo dve tretjini ovadb. "Ali slednje morda ne razvrednoti dela policistov?" je vprašala.
Kociprovi pa se zdi prav, da je temeljita presoja o tem, kateri postopek se bo nadaljeval, opravljena že takoj na začetku: "Pri nas lahko namreč kazensko ovadbo vloži praktično vsakdo." Kot je dejala, bi jo bolj skrbelo, če bi se "kakšno ovadbo spustilo naprej samo zato, da se ne bi očitalo, da se jo je zavrglo", kar se je po njenem občutku zgodilo v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
Kar nekaj razprave so poslanci namenili vprašanju sovražnega govora. Kalohu in Alenki Jeraj (SDS) se ne zdi prav, da tožilstvo ni preganjalo zadnjih pozivov k uboju premierja Janeza Janše. "Nihče po zakonu nikomur ne sme groziti s smrtjo. Celotna zadeva je šla predaleč," je menila Jerajeva.
Vodja oddelka za kazenske zadeve na vrhovnem državnem tožilstvu Andrej Ferlinc je ob tem dejal, da tožilstvo grožnje, ki so izrečene točno določeni osebi, preganja le na predlog te osebe. Že pred časom pa so na ljubljanskem tožilstvu pojasnili, da Janša takega predloga za pregon posameznika, ki je pozival k njegovemu uboju na enem od protestov ob oblikovanju zdajšnje vlade, ni podal.
Odbor je danes obravnaval tudi poročilo o delu Specializiranega državnega tožilstva (SDT), kjer je bilo nekaj razprave o pregonu bančne kriminalitete. Vodja SDT Darja Šlibar je povedala, da so lani obravnavali 72 zadev z bančnega področja, pri tem pa vložili obtožnice v 19 zadevah. Do konca leta 2019 je bilo po njenih besedah v bančnih zadevah izdanih 14 sodb sodišč, od tega 12 obsodilnih za 18 oseb, med katerimi je bilo 13 bančnikov. Skupna povzročena škoda v teh zadevah je znašala 42 milijonov evrov.
Glede domnevno spornih nakupov žilnih opornic je dejala, da sta bili do zdaj vloženi dve zahtevi za sodno preiskavo.
Odbor se je seznanil še z letnim poročilom o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri SDT.
