V zahtevi za zadržanje izvrševanja odločbe o razrešitvi je Muženič zapisal, da želi z njo do končne odločitve upravnega sodišča o sami zakonitosti razrešitve, preprečiti imenovanje novega direktorja NPU. Z odločbo o razrešitvi je bilo namreč "poseženo v obstoječe pravno razmerje, katerega vzpostavitev, če bo imenovan nov direktor NPU, ne bo več mogoča", je zapisal. Z izdajo začasne odredbe je treba po njegovem mnenju tudi onemogočiti nezakonite razrešitve direktorja NPU ter preprečiti težko popravljivo škodo, ki bi mu lahko osebno nastala.
Upravno sodišče je v odločitvi, ki jo je danes objavilo na svoji spletni strani, ugotovilo, da je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. Kot navaja, je treba glede na sodno prakso vrhovnega sodišča zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavati restriktivno. Tisti, ki jo zahteva, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter pri tem navedeno stopnjo verjetnosti nastanka škode tudi izkazati. Tega Muženič po oceni sodišča ni naredil v zadostni meri, zato je njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Iz odvetniške pisarne LMR, ki zastopa Muženiča, so za STA napovedali, da bodo v predpisanem roku vložili pritožbo. To je sicer mogoče vložiti v treh dneh.
V. d. generalnega direktorja policije Anton Travner je namreč 6. maja Muženiča razrešil s položaja direktorja NPU, za v. d. direktorja pa imenoval Igorja Lambergerja.
Ob razrešitvi so na policiji navedli, da lahko generalni direktor policije na podlagi zakona o organiziranosti in delu v policiji in zakona o javnih uslužbencih direktorja NPU razreši s položaja v enem letu od nastopa funkcije ali od imenovanja uradnika na položaj, ne glede na razloge, ki so našteti v tem zakonu.
Muženič temu oporeka in odločitev izpodbija na upravnem sodišču. Meni namreč, da je bil zanj nepravilno uporabljen postopek nekrivdne razrešitve po zakonu o javnih uslužbencih. Slednji naj bi namreč veljal za politične uradnike, kar pa da direktor NPU ni, zatrjuje.
