>> Sodišča širijo nabor delovanja
Sodišča lahko od 5. maja, ko je začela veljati nova Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, ponovno opravljajo naroke ter odločajo in vročajo sodna pisanja tudi v zadevah, ki ne štejejo kot nujne. V teh zadevah roki kljub vročitvi sodnega pisanja še vedno ne tečejo, kar za stranke pomeni, da so se z zadevo seznanile, še vedno pa niso dolžne storiti ničesar, če tega ne želijo. Roki bodo namreč začeli teči prvi naslednji dan, ko bodo prenehali veljati posebni ukrepi, kar bo tudi javno objavljeno. Ne glede na to pa lahko stranke tudi v tem času opravijo posamezna dejanja, če tako želijo in s tem pospešijo sam sodni postopek. Sodišča pa morajo pri širjenju nabora delovanja upoštevati ukrepe, s katerimi bodo zagotovila varovanje zdravja ljudi in preprečila širjenje virusne okužbe. Tako mora biti na narokih, sejah in zaslišanjih, ki se ne izvedejo preko videokonference, razdalja med sodniki, sodnim osebjem, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami vsaj dva metra, vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen.

V razgretem vzdušju zajezovanja epidemije novega koronavirusa je Ustavno sodišče v zadevi št. U-I-83/20 sprejelo v odločanje pobudo, ki je izpodbijala vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih ter prečkanja občin. V oči me je zbodla sila šibka utemeljitev priznanja pravnega interesa pobudniku s strani večine ustavnih sodnikov, ki jo je nadvse pronicljivo razgrnil sodnik Jaklič v svojem odklonilnem mnenju.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne.

 

>> Novela ZZUSUDJZ-A
1. maja je začela veljati novela > Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki omogoča širitev delovanja sodstva ob izpolnitvi vseh pogojev za njegovo varno delovanje. V postopkih zaradi insolventnosti lahko stranka, ki zamudi rok ali izostane z naroka, na katerem bi morala dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, te vloži tudi po poteku časa. S tem se prepreči, da bi za stranko nastopile neugodne posledice zaradi zamude roka, če je razlog oziroma vzrok za zamudo epidemija covida-19. Na področju upravnih zadev novela omogoča vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Pripravili smo tudi podrobne obrazložitve členov iz novele in objavili pojasnila glede najpogostejših dilem.

>> Drugi paket protikoronskih ukrepov
Od 1. maja je v veljavi tudi Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) (podrobne obrazložitve vseh 39 členov), ki med drugim prinaša državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v skupnem obsegu dve milijardi evrov. Banka tako lahko podjetju odobri likvidnostno posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, skupni znesek glavnice pa ne sme biti višji od letnega stroška dela podjetja. Ročnost posojila ne sme biti daljša od petih let, sklenjeno mora biti v obdobju od 12. marca do 31. decembra letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja. V veljavi pa je tudi obsežna novela prvega protikoronskega ZIUZEOP-A (prečiščeno besedilo noveliranega zakona in obrazložitve vseh členov novele), ki natančneje določa pogoje za pridobitev pomoči oz. vračila prejetih pomoči, razširja krog upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov, določa upravičenost do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi za uživalce poklicnih pokojnin, izredne študente ter za določene druge ranljive skupine, uvaja dodatno olajšavo za donacije RS za namen odprave posledic epidemije in začasno oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU, uvaja vrednotnice na področju turizma ter določa še druge dodatne ukrepe za zajezitev epidemije (seznam ukrepov in upravičencev do pomoči).

>> KP za javni sektor
Novela ZIUZEOP-A, ki je začela veljati 1. maja, vpliva tudi na Kolektivno pogodbo za javni sektor in določa, da se za financiranje dodatka za delo v rizičnih razmerah zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe, zagotovijo sredstva v proračunu RS.

>> Državnotožilski svet
Dopolnitve > Poslovnika Državnotožilskega sveta, ki so začele veljati 23. aprila, določajo, da se lahko seje Sveta izvedejo tudi s pomočjo informacijsko-komunikacije tehnologije, če izvedba seje z osebno navzočimi člani ni mogoča. Ureditev videokonferenčne seje je podrobneje urejena v novem 27.a členu. Dopolnitev poleg tega določa, da Svet z dvotretjinsko večino vseh članov odloča tudi o oblikovanju liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 60 - 62

 

>>Nevladniki vložili ustavno presojo novele ZIUZEOP-A
Tri nevladne organizacije so v torek na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti določil novele > prvega protikoronskega zakona, ki postavlja ostrejše pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v postopkih izdaje integralnih gradbenih dovoljenj. Prepričani so, da onemogoča sodelovanje večini organizacij.

>> Predlog za zadržanje izvrševanja odloka po mnenju vlade neutemeljen
Vlada je pripravila odgovor na predlog za zadržanje izvrševanja odloka, s katerim so v času epidemije koronavirusa začasno prepovedali izvajanje ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Po mnenju vlade je predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka neutemeljen, navedbe predlagateljev o škodljivih posledicah pa posplošene.

>> Nekdanji žalski odvetnici bodo znova sodili
Vrhovni sodniki so razveljavili sodbo nekdanji žalski odvetnici Bredi Kovač zaradi domnevnega ponarejanja listin in zlorabe zaupanja strank. Menili so, da ji je bila kršena pravica do obrambe, saj bi morali na sodišču neposredno zaslišati psihologinji.

>> Vrhovno sodišče zavrnilo sodbo v zadevi Šetinc Paškove proti Janši
Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti Janezu Janši zaradi žaljivega tvita, in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 6000 evrov z obrestmi zavrne. Novinarka je napovedala pritožbo na ustavno sodišče.

>> Zdravnik Radan pravnomočno oproščen
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo tožilstva v primeru oprostilne sodbe zdravniku Ivanu Radanu in potrdilo sodbo okrožnega sodišča. Tako je Radan, ki je bil med drugim obtožen uboja štirih bolnikov, pravnomočno oproščen.

>> Jelen bo zaradi brutalnih ropov zaprt 17 let in pol
Celjsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo 30-letnega Velenjčana Anžeta Jelena, glavnega v hudodelski združbi, ki je ropala premožne družine na Celjskem in v Velenju. Potrdilo je kazen 17 let in pol zapora, na kar ga je novembra lani obsodilo okrožno sodišče.

>> Sodišče delno pritrdilo pritožbi v primeru prodaje delnic Mercatorja
Okrožno sodišče v Ljubljani je pri presoji pritožb na lani vložene obtožnice zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegova sinova v zvezi s prodajo delnic Mercatorja delno ugodilo le Damijanu Jankoviću. Tožilstvo namreč po mnenju sodišča ni dovolj konkretiziralo znakov očitanega kaznivega dejanja davčne utaje.

>> Stara starša koroških dečkov z novo pritožbo na ESČP
Babica in dedek koroških dečkov sta se na zadnjo odločitev ustavnega sodišča, ki je obravnavalo stike med njima in mladoletnima vnukoma, pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Tokrat pravico v Strasbourgu iščeta drugič.

>> Porast kaznivih dejanj nasilja v družini
Policija je v času epidemije covida-19 obravnavala 177 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zmanjšalo pa se je število prekrškov s področja zakona o varstvu javnega reda in miru, je danes sporočil Vinko Stojnšek iz oddelka za mladoletniško kriminaliteto uprave kriminalistične policije.

>> Travner razrešil direktorja NPU
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner je včeraj s položaja direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) razrešil Darka Muženiča. Za v. d. direktorja preiskovalnega urada je imenoval Igorja Lambergerja, so v sporočilu za javnost navedli na spletni strani policije. V opoziciji so to potezo ostro obsodili, Muženič pa ima tudi podporo Policijskega sindikata Slovenije.

>> Diskriminacija lani z odločbo ugotovljena v desetih zadevah
Zagovornik načela enakosti je lani z odločbo ugotovil znake diskriminacije v desetih zadevah, tako denimo v dveh javnih razpisih, in sicer za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere iz leta 2018 in za sofinanciranje programov aktivnosti pri organizacijah romske skupnosti.

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Odpoved pravici do prevoda
Obsojenka, ki je državljanka Republike Srbije, kjer tudi živi, ne razume in ne govori slovenskega jezika. Zato je pri vročitvi pisnega odpravka sodbe treba upoštevati jezik stranke v postopku, kot tudi možnost pravice odpovedati se pravici do pisnega prevoda sodbe. Vrhovno sodišče se je v sklepu I Ips 47234/2018 osredinilo na vprašanje, ali je bila vročitev sodbe obsojenki pravilno opravljena s tem, ko ji je bila na naroku za razglasitev ustno prevedena v srbski jezik, obsojenka pa je nato izjavila, da se pravici do pisnega prevoda sodbe odpoveduje.

 

 

>> Največja zbirka sodne prakse - trenutno 196.970 judikatov slovenskih sodišč

 

dr. Miha Juhart:
Izredni ukrepi omejevanja javnega življenja in materialnopravni prekluzivni roki

mag. Boštjan J. Turk:
Začasna omejitev človekovih pravic med epidemijo

Dida Volk:
Tožbe tretjih v izvršbi

Živa Cotič Zidar:
Globalno zdravstveno pravo

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

>> Ali poznate vse uporabnosti IUS-INFO dokumentov?
Zakon o prekrških (ZP-1), ki je bil objavljen leta 2003, je doživel že 23 vplivov na besedilo in vse te spremembe, dopolnitve ter razveljavitve so upoštevane samo v IUS-INFO prečiščenem besedilu ZP-1.

V časovni lestvici je vseh 24 različic besedila, kot se je spreminjalo od prve objave zakona. Kako se je pa spreminjalo besedilo vsakega posameznega člena, lahko spremljate v primerjalniku členov, ki primerja in barvno označi razlike v besedilu pred in po spremembi (npr. primerjalnik 193. člena ZP-1, ki ureja pravico do povrnitve škode). Primerjate pa lahko tudi celotni besedili zakona ali pa besedili, ki vključujeta samo spremenjene člene.

ZP-1 je povezan tudi z več kot 640 strokovnimi članki, več kot 2.340 judikati slovenskih sodišč (ustavno, vrhovno, višja, upravno) in 78 odločitvami državne revizijske komisije. Vse te povezave so dodane tudi ob posameznih členih, na katere se vsebinsko navezujejo, ob vsakem členu pa je tudi povezava do komentarja ZP-1.

Ob vsakem členu je tudi možnost dodajanja opomb, in sicer lahko vsebino člena javno komentirate ali pa dodate le zaznamek za svojo uporabo.

>> Zagotovite si dostop do vseh vsebin portala IUS-INFO!

Začetek veljavnosti ali uporabe		Povezava na bodočo verzijo zakona:
1. januar 2021		Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)

 

 

>> Za dnevno obveščanje o novostih s področij, ki vas posebej zanimajo, se lahko naročite na storitve IUS Alert, Zakonodajna sled ali Pravni kliping

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.