c S
Stara starša koroških dečkov z novo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice 05.05.2020 09:37 Ljubljana, 05. maja (STA) - Babica in dedek koroški dečkov sta se na zadnjo odločitev ustavnega sodišča, ki je obravnavalo stike med njima in mladoletnima vnukoma, pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Tokrat pravico v Strasbourgu iščeta drugič.

Pred nekaj dnevi je ustavno sodišče objavilo svojo odločitev, s katero je zavrnilo pritožbo starih staršev koroških dečkov zoper odločitev sodišč glede spremembe stikov z mladoletnima vnukoma.

Ti so bili od junija 2017 določeni tako, da so potekali v prostorih kriznega centra pod nadzorom strokovnega delavca vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 15. do 17. ure. Pritožnika sta oktobra leta 2017 na Okrožno sodišče v Celju naslovila predlog, da bi stiki potekali tudi ob koncih tedna, med prazniki in počitnicami ter brez nadzora.

Prvostopenjsko sodišče jima glede tega ni ugodilo oziroma sta dobila celo še manj časa z vnukoma, kot je bilo prvotno določeno. Višje sodišče je temu pritrdilo, zato sta se obrnila na ustavno sodišče, ki ju je zavrnilo. Ocenilo je, da je obrazložitev sodišč glede zavrnitve predloga za zaslišanje izvedenca zadostna, prav tako je z vidika zahteve po ustreznem zastopanju otrok v sodnem postopku kot zadostno ocenilo udeležbo njunega skrbnika, ki je skrbel za zavarovanje njunih pravic in koristi.

Stara starša sta se po poročanju Dela zaradi odločitve ustavnega sodišča pritožila na ESČP, kjer tokrat pravico iščeta drugič, prav tako je bila to druga odločitev ustavnega sodišča o njihovi družini. V prvi, ki je zadevala vlogo babice za izvajanje rejniške dejavnosti, je ustavno sodišče pritrdilo, v drugi pa ne.

Odvetnik Velimir Cugmas je v pritožbi zoper odločitev ustavnega sodišča na ESČP spomnil, da je vrhovno sodišče ugotovilo, da otroci pri starih starših niso bili z ničimer ogroženi, zato ni razumljivo, da bi država v njihovo družinsko razmerje lahko posegla tako drastično, kot je v tem primeru stikov, ki so določeni v nasprotju s krajevnimi običaji v Sloveniji. Opozoril je tudi, da so se sodišča opirala na izvedensko mnenje psihiatrinje, ki je uporabljala metode, o ustreznosti in objektivnosti katerih se v zadnjih mesecih krešejo mnenja v strokovnih krogih, navaja Delo.

V prvi zadevi, ki jo je obravnavalo, je ustavno sodišče oktobra leta 2019 sklenilo, da mora mariborsko upravno sodišče ponovno vsebinsko odločati, ali so razmere pri babici take, da, v korist otrok, dopuščajo rejništvo.

Takrat nekajletna dečka, ki sta sicer bila iz Velenja in sta bila po tistem, ko je decembra 2015 njuna mama v Velenju umrla nasilne smrti, proti volji starih staršev s Koroške, ki sta takrat že skrbela za njiju, marca 2016 nameščena v rejniško družino, kjer sta še danes. Zgodba o koroških dečkih je zelo odmevala v javnosti, v zvezi s primerom pa pred sodišči teče več postopkov.