>> Sankcioniranje odvetniških vlog, generiranih z UI
Komercialna dostopnost orodij generativne umetne inteligence (UI) je v odvetništvu sprožila trend uporabe zadevne tehnologije za pisanje (ali pomoč pri pisanju) vlog v sodnih postopkih. Uporaba UI v te namene ni sporna sama po sebi. Problem nastane, ko vloge, napisane s pomočjo UI, postanejo nepotrebno preobsežne, tako da časovno preobremenjujejo sodišče in nasprotno stranko.



Še večji problem so vloge, ki vsebujejo izmišljene (halucinirane) primere iz sodne prakse ali izmišljena stališča teorije. Avtorja poskušata odgovoriti na vprašanje, ali imajo sodišča na voljo procesne vzvode, da rešijo ta problem, oziroma ali obstajajo drugi vzvodi za sankcioniranje takšne uporabe UI. Pri tem izhajata iz primerjalnih vidikov, zlasti iz nemškega prava.

 

 

>> Nadaljevanje članka

 

>> Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1A)
Državni zbor je 28. avgusta 2026 sprejel prvo novelo Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1A). Novela je razmeroma jedrnata, vendar posega v tri ločena področja ureditve položajnega uradništva: preoblikuje poseben javni natečaj in vanj vgrajuje presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin, ukinja uradniški svet kot institut ter uvaja referenčno obdobje za omejevanje nadurnega dela. Poleg tega usklajuje terminologijo, ki jo je prejšnji zakon še ohranjal iz starejše ureditve.

>> Predlog novele ZRTVS-1 ukinja štiričlansko upravo ter vrača funkcijo generalnega direktorja RTV Slovenija

>> Novela Zakona o medijih: manj regulacije vplivnežev, drugačno financiranje in prenos nadzora

>> ZDUPS proti »bančnim puščavam«: bankomat največ pet kilometrov od večjih naselij

>> Obnova postopka zaradi poznejših stališč Sodišča EU

>> Referendum o aktivaciji prejemnikov socialne pomoči: pomisleki socialnih delavk in primerjalna perspektiva

>> Varstvo premoženja in meje sodnega nadzora nad sankcijami zaradi nacionalne varnosti pred ESČP

>> Od 24. do 30. avgusta

 

 

>> Celoten izbor aktualnih novic

 

>> Zakonski znak „spravi v zmoto“ pri goljufiji in pomen lažne predstave o oplemenitenju sredstev
Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 91635/2023 se ukvarja z enim od temeljnih vprašanj pri kaznivem dejanju goljufije iz prvega odstavka 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) - z napolnitvijo zakonskega znaka spravljanja v zmoto. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero so obsojenčevi zagovorniki uveljavljali, da zakonski znak ni izpolnjen, ker naj bi oškodovanec razumsko vedel, da denarja v nekaj minutah ni mogoče oplemenititi na način, kot mu je zagotavljal obsojenec. Zadeva odpira vprašanje, ali morebitna naivnost ali lahkomiselnost oškodovanca izključi obstoj zmote v smislu goljufije, in kako se zakonski znak presoja v celoti storilčevih ravnanj.

 

 

>> Največja z zakonodajo povezana zbirka sodne prakse

 

>> Spremembe Zakona o lokalnih volitvah (primerjalnik)
Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M) določa tudi, da se do uskladitve Zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP-2) z ZLV-M ne uporabljajo določbe o vodenju evidence volilne pravice za tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

>> Uredba o obveznem prispevku za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja sadja za obdobje 2027–2029

>> Spremembe Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026 (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o varnosti igrač (primerjalnik)

>> Spremembe Uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2027 izdajo priložnostni kovanci (primerjalnik)

>> Pravilnik o obrazcih podpore pri kandidiranju na lokalnih volitvah

>> Spremembe Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine (primerjalnik)

>> Odloki o razpisu posvetovalnega referenduma
    • o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija
    • o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela
    • o volilni pravici na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 1368 - 1392/2026

 

Urška Črnič:
Nepredvidljivo zastaranje odškodninske tožbe ob odvzemu zemljišča za cesto brez odločbe o razlastitvi

mag. Marijana Vugrin:
Gradbena parcela v javnih nepremičninskih evidencah in njen vpliv na katastrske postopke in promet z nepremičninami

Matej Kovač:
Zadnja faza zločina

Jakob Demšar:
Pravo mora ščititi tudi velike naivneže

 

 

>> Vsi strokovni članki iz pravnih publikacij

 

Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj je torej sploh razlog za obisk kopališča, če ima oseba prepričanja, ki ji prepovedujejo, da bi se kopala v običajnih kopalkah? Zakaj torej ne obišče raje kopališča, na katerem so ločeni deli za moške in ženske? Sredi Trsta je na primer še vedno v uporabi kopališče Bagno Marino La Lanterna, na katerem je že od začetka 20. stoletja en del namenjen moškim in en del namenjen ženskam, dela pa sta strogo ločena z zidom. Ženske so na eni strani in moški na drugi strani ločilnega zidu. Kopališče obratuje in je dobro obiskano. Zelo tradicionalno je in kaj težko si je na primer zamisliti, da bi ženski ali moški del lahko obiskal pripadnik nasprotnega spola, pa četudi morda čuti, da je drugega spola.

 

 

>> Vabljeni h komentiranju vsebine pod besedilom kolumne!

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.