Predlagana novela posega v ZMed-1, ki je bil sprejet septembra 2025. Ministrstvo po manj kot letu dni njegovega izvajanja ugotavlja, da je treba nekatere rešitve pravno jasneje opredeliti in zakon dodatno uskladiti z Evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA).
Ena opaznejših sprememb je umik posebne zakonske regulacije vplivnežev. Črtala bi se definicija vplivneža (kot posebne kategorije), pa tudi določba, po kateri se nekatera pravila ZMed-1 – med drugim o sovražnem govoru, zaščiti otrok in oglaševanju – uporabljajo za vse oblike komuniciranja, namenjenega splošni javnosti, vključno z vplivneži. Ministrstvo se pri tem sklicuje tudi na pomisleke Zakonodajno-pravne službe DZ, da je sedanji krog naslovnikov premalo določen in zato problematičen z vidika načela določnosti predpisov. To pa ne pomeni, da je vsak vplivnež izvzet iz ZMed-1: če njegova dejavnost po svojih značilnostih izpolnjuje zakonske elemente medija in izdajatelja, bo zakon zanj še vedno veljal.
Precej obsežnejša je prenova finančnih podpor medijem. Veljavni ZMed-1 določa, da se za ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu letno zagotovi znesek v višini enega odstotka, za programe posebnega pomena pa treh odstotkov v prejšnjem letu zbranega RTV-prispevka. Novela obe zakonsko določeni višini odpravlja. O obsegu denarja bi se odločalo v okviru vsakokratnega državnega proračuna in zakona o njegovem izvrševanju. Predlagatelj to utemeljuje s sistemom javnih financ, fiskalnimi pravili in potrebo po prilagajanju dejanskim razmeram na medijskem trgu.
Hkrati se financiranje izraziteje usmerja v programske vsebine v javnem interesu, posebej kulturne in umetniške vsebine. Iz zakona bi izpadla posebna možnost financiranja delovanja nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu na področju medijev ter razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev. Posebni shemi za digitalni prehod tiskanih in za digitalne medije ostajata, vendar njuno financiranje ne bi bilo več zakonska obveznost države, temveč možnost, odvisna od proračuna in potreb medijskega trga. Iz sistema podpor bi bili na novo izključeni tudi izdajatelji, povezani v programske mreže.
Na drugi strani se odpravlja sedanja izključitev iz financiranja, če je bil odgovorni urednik v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojen zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Predlagatelj ocenjuje, da osebna kazenska odgovornost urednika (fizične osebe) ni neposredno povezana s sposobnostjo izdajatelja (pravne osebe) za izvedbo financiranega projekta.
Pomembna institucionalna sprememba zadeva medijske koncentracije. Njihovo ocenjevanje z vidika medijske pluralnosti in uredniške neodvisnosti bi se z Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) v celoti preneslo na AKOS. Razlog ni le organizacijski: Evropska komisija je Slovenijo v postopku EU dialog DLGE(2026)11361 opozorila, da sedanja ureditev, ki presojo prepušča AVK brez vsebinskega sodelovanja nacionalnega medijskega regulatorja, ni povsem skladna z 22. členom EMFA.
Novela posega tudi v ureditev sovražnega govora. Sama prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva v 51. členu bi ostala, črtala pa bi se prekrškovna sankcija iz 100. člena. Ministrstvo meni, da so primerljiva ravnanja že kazenskopravno sankcionirana, vzporedna prekrškovna ureditev pa ustvarja težave pri razmejitvi odgovornosti, tveganje z vidika ne bis in idem ter možnost zastraševalnega učinka na svobodo izražanja.
Dodatno novela določa, da bo pri uveljavljanju učinkovitega sodnega varstva zaradi posegov v zaščito novinarskih virov in zaupnih komunikacij pomoč zagotavljala enotna kontaktna točka po ZZUSTOJU (Zakonu o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (SLAPP)). Popravlja se tudi ureditev razvida medijev: kot dejanski lastnik izdajatelja bo lahko naveden samo posameznik – fizična oseba, kar se usklajuje z evropsko AML-direktivo.
Praktični vpliv
Za zdaj novela ne spreminja pravnega položaja izdajateljev, saj je šele v javni obravnavi in še ni v zakonodajnem postopku DZ. Če bo sprejeta v predlagani obliki, bodo za medije najpomembnejše spremembe pogojev in predvidljivosti državnega financiranja, za regulatorno prakso pa prenos celotne presoje medijskih koncentracij na AKOS. Vlada bi morala uredbo o državnih pomočeh medijem uskladiti v treh mesecih po uveljavitvi novele.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, EVA: 2026-3340-0018
- Ministrstvo za kulturo, 27. avgust 2026, https://www.gov.si/novice/2026-08-27-javna-obravnava-predloga-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-medijih/
