Bojanić krivde ne priznava. Na Okrožnem sodišču v Novem mestu je potekal predobravnavni narok za Borislava Bojanića, obtoženega uboja svaka 31. januarja 2026 v Bojancih pri Črnomlju. Bojanić krivde ni priznal, zato bo sledilo sojenje. Prvi štirje naroki so določeni za oktober 2026. Usodnega večera naj bi se Bojanić sprl z ženo, pri kateri je bil tedaj na obisku njen brat iz Bosne in Hercegovine z družino. Ta naj bi Bojanića med prepirom podrl na tla, zaradi česar naj bi Bojanić zagrozil, da bo vse pobil, nato pa odšel v zgornje prostore po pištolo. Za njim je odšel sin, ki se je z očetom začel prerivati, da bi mu pištolo odvzel. Pridružil se mu je tudi Bojanićev svak, da bi mu pomagal. Med prerivanjem naj bi Bojanić in svak padla na tla, Bojanić pa naj bi ga iz neposredne bližine ustrelil v prsi. Po dejanju je Bojanić pobegnil čez mejo na Hrvaško, kjer ga je dva dni pozneje prijela hrvaška policija. Sloveniji ga je izročila marca 2026, od takrat pa v novomeškem priporu čaka na sojenje.
KPK opozarja na tveganja. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je opozorila, da je področje sočasnega opravljanja funkcije člana uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) in člana nadzornega sveta družbe, ki jo upravlja SDH, pomanjkljivo urejeno. Po ugotovitvah KPK je hkratno opravljanje teh funkcij postalo pravilo, in ne izjema, zato je v pobudi vladi in državnemu zboru predlagala, naj prepovesta takšne korupcijsko tvegane prakse.
Čakajoč izvedensko mnenje. Na Okrožnem sodišču v Novi Gorici se je začelo sojenje 35-letnemu Urbanu Bricu, ki naj bi z različnim orodjem kar osemkrat poškodoval železniško progo na območju od Bleda do Krasa. Zaradi enega od posegov je iztiril vlak, pri čemer poškodovanih ni bilo, nastalo pa je za približno 300.000 evrov materialne škode. Sodišče je glavno obravnavo po zaslišanju obtoženca preložilo za nedoločen čas, saj strokovnjaki pripravljajo dopolnjeno psihiatrično izvedensko mnenje. Tožilstvo mu očita osem kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa. Jeseni 2025 in v zimskih mesecih naj bi na več železniških postajah na Gorenjskem, v Posočju in na Krasu prerezal kable, poškodoval kretnice ter odstranil vijake.
Trije posvetovalni referendumi. Državni zbor je podprl razpis posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Referendumi bodo potekali 11. oktobra 2026, hkrati z zakonodajnim referendumom o uveljavitvi novele B Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre).
Obsodba islamističnega terorista. Okrožno sodišče v Ljubljani je iraškega državljana in prosilca za priznanje mednarodne zaščite Rašida Aziza, obtoženega članstva in aktivnega bojevanja v teroristični organizaciji Islamska država, obsodilo na pet let zapora. Sodba še ni pravnomočna, njegov zagovornik, odvetnik Žiga Podobnik, pa je že napovedal pritožbo. Sodni senat se kljub predlogu tožilstva ni odločil za izrek ukrepa izgona tujca iz države, saj ta leta 2016, ko naj bi Aziz storil kaznivo dejanje, v slovenski zakonodaji še ni bil predviden. V izrečeno kazen se mu bo všteval čas, ki ga je od marca 2024 preživel v pridržanju in priporu. Sodišče ga je oprostilo tudi plačila stroškov postopka. Tožilec Aljaž Britvič je sicer za Aziza predlagal sedem let in šest mesecev zapora. Predsednica sodnega senata Maja Povhe je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da so bile bistveni dokaz v tej zadevi plačilne liste Islamske države, na katerih je bilo več tisoč imen, med njimi tudi Azizovo.
Policista streljala zakonito. Poročilo komisije je potrdilo, da sta policistka in policist, ki sta 5. marca 2026 po napadu z nožem na Preglovem trgu na ljubljanskih Fužinah ustrelila 25-letnega Petra Kobala iz Ljubljane, strelno orožje uporabila zakonito. Komisija je sicer ugotovila nekatere nepravilnosti, med drugim, da policisti Kobala pred streljanjem niso opozorili in mu po streljanju niso nudili prve pomoči. Kljub temu je presodila, da je bila zaradi kratke razdalje in neposrednega napada na policista uporaba pištole edino varno in učinkovito prisilno sredstvo. »Zaradi nenadnega napada na policiste in okoliščin na kraju policisti niso imeli časa ali možnosti, da bi se pred napadalcem varno umaknili v zaklon in tako pridobili čas in možnost uporabe katerega drugega prisilnega sredstva,« je zapisano v poročilu komisije.
Postopek zoper Snežiča končan. Specializirano državno tožilstvo je ugotovilo, da zoper Roka Snežiča niso bili zbrani dokazi, ki bi dosegali raven utemeljenega suma, da je v zadevi Dars storil kaznivo dejanje. Snežič je bil osumljen prejemanja podkupnine za pomoč pri pridobitvi posla z Darsom. S tem je bil postopek zoper njega končan. Afera je izbruhnila konec leta 2023, ko so mediji objavili pričevanje neimenovanega žvižgača, ki je trdil, da je Snežiča podkupil in si tako zagotovil posel z Darsom. Objavljen je bil tudi posnetek, na katerem Snežič prejema 5.000 evrov, skupno pa naj bi od žvižgača prejel za 90.000 evrov podkupnin.
Osnutek novele ZRTVS-1. Ministrstvo za kulturo je na portalu eDemokracija objavilo osnutek (EVA 2026-3340-0020) novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1). Po predlogu bi se sedanji svet RTV Slovenija preoblikoval v programski svet, ki bi sprejemal programske in razvojne dokumente, nadziral uresničevanje programskih standardov ter varoval javni interes in programsko poslanstvo RTV Slovenija. Naloge poslovnega in finančnega nadzora bi bile iz njegove pristojnosti izvzete. Programski svet bi imel 17 članov, pri čemer bi se število predstavnikov zaposlenih s šestih zmanjšalo na dva. Večina članov bi zastopala javnost prek organizacij in institucij civilne družbe ter različnih družbenih področij, imenovale pa bi jih organizacije civilne družbe brez sodelovanja državnih organov. Namesto sedanje štiričlanske uprave bi novela ponovno uvedla generalnega direktorja kot enoten poslovodni organ. Imenoval bi ga nadzorni svet s predhodnim soglasjem programskega sveta.
Poravnava s Kavčičem. Splošna bolnišnica Novo mesto in ortoped Gregor Kavčič sta v ločenih izjavah za javnost potrdila, da sta sklenila poravnavo v sodnem sporu zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V skladu s poravnavo je Kavčič umaknil tožbo, vloženo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, v bolnišnico pa se ne bo vrnil. Kavčič, nekdanji vodja oddelka za ortopedsko kirurgijo v novomeški bolnišnici, je nekdanjo delodajalko tožil zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila izrednemu strokovnemu nadzoru, v katerem so bile ugotovljene številne nepravilnosti. Po poročanju medijev je s tožbo želel doseči ugotovitev, da je bila odpoved neupravičena, v takem primeru pa naj bi se bil pripravljen odpovedati tudi odškodnini.
Vir: Pravna praksa, št. 33, 2026
Pogovor z LEXI
